Zakaj mediji ne smemo razkriti identitete nepravnomočno obsojenega kmeta, ki je kršil okolijsko zakonodajo?

Pred dnevi so v Društvu novinarjev Slovenije opozorili na »nesorazmeren in neupravičen poseg v pravico javnosti do obveščenosti« nekaj sodišč, ki so z začasnimi odredbami več medijem preprečila objavljanje osebnih podatkov storilca okoljskega kriminala, ki je bil na prvi stopnji obsojen, a sodba še ni pravnomočna. Kaj to pomeni za poročanje medijev o sodnih postopkih in za obveščenost javnosti o tej temi?

Odgovor je, lahko bi rekli, nič dobrega. Omenjene začasne odredbe so posledica nove sodne prakse na tem področju, ki jo je v zadnjih letih vzpostavilo predvsem vrhovno sodišče. Kot piše v sodbah, »v odprtih kazenskih postopkih pri poročanju medijev o kaznivih dejanjih ni vselej dopustno poročati z navedbo polnega imena in drugih okoliščin, ki bi omogočale nedvoumno prepoznavnost«. To je skladno s stališčem vrhovnega sodišča dopustno le, kadar gre za hujšo kriminaliteto ali »za kazniva dejanja, ki so javnost občutno pretresla«. Pri »lažjih« kaznivih dejanjih – kakršna so očitno tudi kazniva dejanja zoper okolje – pa je poročanje, ki omogoča prepoznavo storilca, mogoče šele po pravnomočnosti sodbe. Včasih, če gre za bagatelna kazniva dejanja, niti tedaj ne.

O tem, kdo so domnevni storilci kaznivih dejanj, bo med sodnimi postopki po novem javnost očitno mogoče obveščati le še izjemoma. Sicer se bodo obtoženci in nepravnomočni obsojenci sklicevali na to pravico in zahtevali cenzuro v medijih. Ti pa se bodo gotovo sčasoma začeli tudi samocenzurirati.

Govorili smo z odvetnico Moniko Markelj, ki zastopa na prvi stopnji obsojenega okoljskega kršitelja. »Za to sem se odločila na podlagi sodne prakse, ki to omogoča, in glede na to, da gre v našem primeru za zadevo, kjer bi bilo pravici javnosti do obveščenosti povsem zadoščeno z inicialkami. Nobene potrebe ni bilo objavljati polnega imena moje stranke, ki ni javna oseba. Poleg tega gre za odlaganje odpadkov na zasebnem lastnem zemljišču.« Sodišče ji je pritrdilo in več medijem, med katerimi sta tudi Slovenska tiskovna agencija in Gorenjski glas, z začasno odredbo naložilo umik imena obsojenega, ki te medije sicer odškodninsko toži.

Da Mladine ne bi doletela sodna cenzura in odškodninska tožba, bomo poskušali zgodbo pojasniti, ne da bi razkrili identiteto obsojenega. Gre za lokalnega kmeta, ki ima tudi gradbeno podjetje in je na zasebnem zemljišču v gorenjski vasici K., ki leži na zaščitenem območju Natura 2000, več let in navkljub inšpekcijskim prepovedim odlagal gradbeni material. Po pričevanju uslužbencev zavoda za varstvo narave, ki jih navaja STA, je s tem »uničil tla in biotsko raznovrstnost območja«, kjer so sicer »mokrotni travniki velike biotske pestrosti«. Njegovo ravnanje je »privedlo do dokončnega uničenja naravne vrednote na tem območju«.

Kaj še lahko povemo, ne da bi kršili omejujočo sodno prakso na medijskem področju? Da vasica K. leži v čudovitem naravnem okolju, Wikipedija pa kot njenega slavnega (nekdanjega) prebivalca navaja partizanskega komandanta in narodnega heroja J. B.