RotorMotor / Producentsko-didžejska naveza, ki stavi na energičnost in karizmo, pa tudi široke množice

RotorMotor je eno odmevnejših imen v mlajši generaciji slovenskih elektronskih ustvarjalcev, ki je v postpandemičnem času premešalo karte na domači klubsko-festivalski sceni. Navezo, ki ustvarja na presečišču house, indie dance, trance in nu-disco žanrov, sestavljata Kamničan Luka Lah (letnik 1989), sicer tudi producent zasedbe Matter, in Mariborčan Nejc Pucko (letnik 1993), nekdanji profesionalni deskar na snegu, ustanovitelj znamke Lantern Collective ter klubskih serialk Panika in Nikola.

Dolgoletne izkušnje v vlogi klubskih promotorjev so občutno vplivale na hitro rast njunega renomeja. Iz mariborskega kluba Wetrinsky, kjer sta leta 2019 sklenila pakt o sodelovanju, se je njuno ime hitro razširilo onstran štajerskih meja. Z nastopi na masovkah, kot je Škisova tržnica, domačem festivalu Butik in hrvaškem Velvet sta pridobila fene tudi onstran slovenskih meja. »V Mariboru sem dobil nov elan. Na tretji zabavi serialke Nikola, ki jo zdaj skupaj vodiva, sva se odločila vrteti skupaj b2b (back to back). Takoj je kliknilo. Postala sva duet,« pravi Lah.

Poživitev lokalne scene je v klube pripeljala nove generacije, ki pred pandemijo niso imele priložnosti odkrivanja nočnega življenja. »Tukaj je vzdušje drugačno. Bolj je mladostniško, igrivo,« pravi Pucko. »V Ljubljani sem se velikokrat ujel v izpolnjevanje pričakovanj starost. Tukaj pa je bilo občinstvo veliko bolj navdušeno, manj obremenjeno,« doda Lah. Verjameta, da je predana baza temelj za zdrav razvoj lokalne scene. »V klubu Wetrinsky smo imeli redno med 200 in 300 obiskovalcev. Poznali so se, zato je bil vajb vedno prijeten,« pravi Lah.

Mariborski klub je v novembru žal zaprl vrata. Tako je mesto izgubilo pomembno institucijo za razvoj lokalne klubske scene. »Pričakovali smo več podpore Narodnega doma. Kultura je včasih tudi umazana,« pravi Pucko. »Odprl pa se je vsaj prostor za debato. Tudi na občini bi si verjetno želeli kaj narediti na področju klubske scene, vendar zunaj centra,« doda Lah. »Želijo si sterilizirati center, ki bi moral biti najbolj živahen,« pravi Pucko.

Kot ustvarjalca prisegata na zdravi populizem. »Kdaj se zajebavava, da sva vaška veselica v elektronskem kontekstu. Rolava samo muziko, ki nama sede. Remiksi pop komadov, obskurne baile funk stvari, electro slovenskega producenta Terranigma … Obremenjujeva se le s tem, da zadovoljiva občinstvo,« pravi Lah. V času, ko je TikTok sproduciral celo generacijo v črno oblečenih ljubiteljic in ljubiteljev hitrega industrial techna, sta fanta s svojimi izrazito melodičnimi, brezsramno evforičnimi seti, ki se spogledujejo s tranceem z začetka tega tisočletja, ubrala povsem drugo smer – prevladujejo ekstatični »moroderski« arpeggii, zapeljivi ženski vokali in disko čutnost. Njune nastope definirata izrazita odrska prezenca in očesni kontakt s plesiščem. »Po mojem je karizma to, da poznaš samega sebe, da si pomirjen sam s sabo, da želiš svoje karakteristike opolnomočiti, raje kot jih skriti,« pravi Lah.

Čeprav priznavata, da sta imela srečo s prvimi nastopi, vsakič znova data vse od sebe. »To jemljeva kot službo. Kakorkoli, imava se luštno, rada bi tudi od tega živela,« pravi Lah. Pomemben vidik sodobne didžejske kariere je tudi močna spletna prezenca. »Za preboj v tujino pomaga dobra vizualna vsebina iz nastopov. Tako te odkrijejo tuji promotorji,« pravi Pucko.

Nedavno sta nastopila v Bratislavi in na Dunaju, maja pa ju čaka debi v Parizu. »Nič ne prepuščava naključju. Od začetka se strinjava, da je to delo. Zato delava na brandingu. Imava logotip, majice, na pol leta nove promocijske fotke, booking agentko. Delujeva kot bend,« pravi Lah. Nujno pa je tudi redno izobraževanje na drugih področjih, od marketinga na Facebooku in Instagramu do spoznavanja orodij Spotifya. »Malo naju mori, koliko stvari danes potrebuješ. Po cele dneve se ukvarjava s tem,« pravi Pucko. Toda če želita še naprej gojiti svoje občinstvo, ki je pretežno staro med 18 in 25 let, je to nujno. »Odlično reagirajo na najine vokalne komade s slovenskimi besedili, recimo Drava in Moje milo. Počutijo se, da je njihovo, saj lahko pojejo zraven,« pravi Lah.

Na domači elektronski sceni resnično primanjkuje elektronskih ustvarjalcev, ki bi bili zmožni prepričati tudi širše manj nišno občinstvo, in prav tukaj kotira dvojec RotorMotor. Njun remiks hita Zaljubila zasedbe MRFY je eklatanten primer približevanja elektronike širši slovenski javnosti. »Problem je, da delava čisto drugo muziko za doma in tujino. Za tukaj bolj radijsko in koncertno, za eksport pa nekaj bližje založbi Ritmo Fatale ali DJ-jem, kot sta Marlon Hoffstadt in Malugi. S tem nastaja prepad, ki ga bova morala nekoč premostiti,« pravi Lah.

V načrtu imata debitantski album in čim več nastopov v tujini. Ali kot pravi Lah: »Močna sva v Franciji. Imava izkušnje z Avstrijo, Nizozemsko, Slovaško. Želiva si v kraje, ki so dosegljivi z avtom. Budimpešta, Zagreb, Beograd. Na tem bova gradila.«