TV komentar / Janševi upognjenci so le še objestni, nesramni in – nihče jih ne gleda več

Nizkotni Pirkovič in svetovljanski Pucer

Konec preteklega tedna smo na TV Slovenija zagledali napovednik, ki je obljubljal, da v oddajo Arena ob obletnici padca Janeza Janše in zmage Roberta Goloba v studio prihajata oba, obljubljali so nekakšno soočenje. Nismo se imeli niti časa opredeliti do tega, ko smo izvedeli, da so se malo zlagali – da pač predsednik vlade Golob ne prihaja, da se je opravičil, a kaj, ko naj bi sporočilo iz vladnega kabineta romalo v nezaželeno pošto elektronskega poštnega predala voditelja Igorja Pirkoviča, pa so zato naredili napačen napovednik. Zveni vsaj malo prepričljivo? Res kdo misli, da se za pogovor s predsednikom vlade – katerimkoli – novinarji dogovarjajo tako, da pošljejo elektronsko sporočilo, potem pa pač predsednik vlade pride? Seveda ne.

In zato je bila vse skupaj manipulacija, namenjena le temu, da je Pirkovič lahko pripeljal svojega guruja, tega pravega moškega, v svoj studio, vmes pa še malo osiral aktualnega premiera. Je bilo pa lepo gledati to ljubezensko žvrgolenje, to čisto ljubav v Pirkovičevih očeh, in prisluhniti zapeljujočim vprašanjem. Redko namreč vidimo na desnih televizijah, da bi moški tako odkrito izražali svoja čustva do drugih moških. Za ta premik zato čestitamo obema. Mar ni neverjeten ta premik na desni – kar nekakšne moške skupine si organizirajo po vsej Sloveniji, da se lahko dobijo sami, brez žensk, in vse to odkrito napišejo na plakate in objavijo vabila na Facebooku. Možakarji, končno sami.

Saj smo si prav želeli, da bi lahko televizijsko dogajanje malce uravnotežili s kakšno podobno prigodnico na konkurenčni POP TV, pa smo v torek obsedeli očarani nad širino in modrostjo pogovora voditelja Edija Pucerja s starosto slovenskega boja za okolje in danes podnebje dr. Dušanom Plutom v oddaji 24ur zvečer. V nasprotju s kolegom Urošem Slakom je namreč Pucer odvodil res bibisijevski pogovor s Plutom, na obeh straneh je bila širina, razumevanje, govorila sta o socialni razsežnosti bitke proti podnebnim spremembam, govorila o postopnosti in tem, da gre za proces, nobenih: konec sveta in konec ljudi, ampak le: kako, kaj, kdaj, zakaj, kdo. In Pucer ni hitel dokazovati svoje novinarskosti z agresijo in soočanjem sogovornika z nasprotnimi mnenji (kar v Sloveniji velja za pravo novinarstvo), ampak je šlo za resen pogovor s strokovnjakom za okolje. In osvežujoče je bilo, da se Plutu ni bilo treba soočati z nekimi nasprotnimi mnenji, podloženimi z interesi lobijev in teorijami zarot, ampak je lahko razčlenil vsak odgovor na okoljske izzive počasi, argumentirano, s podatki in težo, ki jo ima kot dolgoletni profesor in borec za okolje. Tudi ko sta prišla do vprašanja nove jedrske elektrarne, Pucerja ni zaneslo v kakšno ceneno zagovarjanje, ampak sta ostala na ravni podatkov in dejstev. Pri čemer je bil Plut gost oddaje 24ur zvečer na dan protesta kmetov – ki sta jih voditelj in gost občutljivo in razumno umestila v družbeno dogajanje. In prav za to gre pri medijih.