28. 4. 2023 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
Everything But the Girl: Fuse
2023, Buzzin’ Fly / Virgin
+ + +
Največji hit dvojca Everything But The Girl (katerega mnogi, pomotoma, obravnavajo kot one-hit-wonder) sploh ni izvirnik. No, ni čisto samo njun posnetek. Missing, kot ga poznamo, je remiksana različica, ki jo je nekaj mesecev po izidu originala posnela ikona newyorške house scene, didžej Todd Terry. Ravno nasprotno od rebrandinga so material (bolj ali manj) uveljavljenega imena pregnetli v smer trenutnih ali prihajajočih trendov in ga zapakirali brez posebnih zaznamkov preobrazbe. To sicer ni neka izjema: v devetdesetih, zlatih letih razvoja in popkulturne afirmacije klubskih muzik, je bila tovrstna praksa kar pogosta. Od Madoninega hita Express Yourself do dance projekta Nightcrawlers in posnetka Push The Feeling On (ki pa je bil pravi one-hit-wonder) smo poslušali remikse in jih ponotranjili kot originale.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Kultura | Plošča
+ + +
Največji hit dvojca Everything But The Girl (katerega mnogi, pomotoma, obravnavajo kot one-hit-wonder) sploh ni izvirnik. No, ni čisto samo njun posnetek. Missing, kot ga poznamo, je remiksana različica, ki jo je nekaj mesecev po izidu originala posnela ikona newyorške house scene, didžej Todd Terry. Ravno nasprotno od rebrandinga so material (bolj ali manj) uveljavljenega imena pregnetli v smer trenutnih ali prihajajočih trendov in ga zapakirali brez posebnih zaznamkov preobrazbe. To sicer ni neka izjema: v devetdesetih, zlatih letih razvoja in popkulturne afirmacije klubskih muzik, je bila tovrstna praksa kar pogosta. Od Madoninega hita Express Yourself do dance projekta Nightcrawlers in posnetka Push The Feeling On (ki pa je bil pravi one-hit-wonder) smo poslušali remikse in jih ponotranjili kot originale.
Uspeh klubske verzije komada Missing je potem tudi delno botroval nadaljnji fokusirani usmeritvi Everything But The Girl v bolj plesno elektronski slog housa, drum ’n’ bassa in triphopa z naslednjima albumoma Walking Wounded (1996) in Temperamental (1999). Slednji je bil tudi njegov zadnji. Tracey Thorn in Ben Watt sta nekje pri vrhuncu slave svojemu paradnemu projektu rekla adijo, posebno odlikovanje pa si zaslužila s potezo, ko sta zavrnila ponudbo, da bi bila predskupina na turneji skupine U2.
Zdaj se dvojec vrača po skoraj četrt stoletja mirovanja. Fuse je apdejt njune »druga polovica devetdesetih« faze pred prekinitvijo. Na njem slišimo sledi in odmeve revivala rahlo pridušenega in progresivno melodičnega 2stepa in housa zadnjih let (na misel pridejo Bicep, Fred Again, Four Tet ...), prevladuje pa nekakšen post-triphop – umirjene elektronske balade nočnega razpoloženja, klavirskih akordov in počasnejšega tempa. Slišimo tudi Thornina le redko optimistična, a tudi ne zamorjena besedila. Življenjska, zatorej rahlo razočarano otožna in odpeta z nekoliko nižjim glasom, kot smo vajeni.
Štiriindvajset let kasneje – vrnitev dvojca EBTG.
© arhiv založbe
Album je tako ponovno melanholična deževna muzika, za trenutek ali dva plesna, v glavnini pa zračna in nežna. Zvočno je sodoben, slogovno pa za nekoga brezčasen, za drugega rahlo zastarel. Nekateri zvočni pulzi zvenijo kot artefakti plesne muzike devetdesetih, kar sicer ni izjema v glasbeni krajini sodobnosti.
Fuse najverjetneje ni začetek nadaljevanja, pač pa pika izjemne kariere dvojca, ki se je znal prilagajati razmeram na terenu in ga to nikoli ni stalo kančka integritete. Niti tokrat. Ne trudi se s skokom v kolesje glasbenega biznisa, niti starčevsko ne stavi na karto nostalgije stare slave. Ne poda pa odgovora na paradoksalno vprašanje, ki nam bo očitno večno obtičalo v glavi: ali puščava res pogreša dež?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.