Popolne legalizacije konoplje v Sloveniji še ni na obzorju

Konoplja, kanabis, marihuana – trava

Prejšnji teden je v prestolnici potekal Marihuana marš, dogodek v organizaciji ŠOU v Ljubljani. Opozarjal je na družbene, ekonomske in zdravstvene probleme, ki so posledica prohibicije konoplje kot prevladujoče oblike regulative na področju prepovedanih drog. Iz leta v leto se vrstijo pozivi, naj se uporaba konoplje v celoti legalizira – danes je njena uporaba za rekreativne namene dekriminalizirana, uporabnike pa lahko že zaradi posedovanja manjših količin doleti globa.

Konoplja v Evropi še vedno velja za najpogosteje uporabljeno prepovedano drogo; v zadnjem letu jo je uporabljalo več kot 22 milijonov odraslih Evropejcev, v Sloveniji pa jo je kdaj v življenju poskusilo skoraj 21 odstotkov prebivalstva. Da je že poskusil konopljo, se je izrekel vsak peti dijak, star med 15 in 16 let. Organizatorji letošnjega Marihuana marša so opazili, da je policija »opozarjala in popisovala uživalce v večji meri kot v preteklih letih«, s policije so sicer sporočili, da v zvezi z dogodkom niso zaznali nobene kršitve.

V preteklem desetletju je po svetu vseeno prišlo do premikov. Za rekreativno uporabo je bila konoplja legalizirana v nekaterih ameriških zveznih državah in v Kanadi, pa v Gruziji, Mehiki, Južni Afriki, Urugvaju ter na Tajskem in Malti. Zadnja je tudi edina članica Evropske unije, ki je legalizirala konopljo. Lani je s koraki v smer legalizacije konoplje začela tudi nemška vlada, vendar se prvotne napovedi, da naj bi bila konoplja v Nemčiji legalna že prihodnje leto, zdijo bolj pobožne želje.

Kaj pa Slovenija? V preteklosti je bilo že več predlogov zakonov, ki so jih spravile na plan predvsem civilne pobude, vendar ti zaradi strokovne pomanjkljivosti – in nezadostne politične podpore – niso prišli nikamor. Največje korake v smeri postopne legalizacije so uspeli doseči v Levici, na primer na področju sprostitve industrijske pridelave konoplje ali pa njen umik iz prve v drugo kategorijo prepovedanih drog, kar je omogočilo uporabo konoplje za medicinske namene.

Konopljo je tako od leta 2017 mogoče dobiti na recept v lekarnah, vendar pa pri nas zdravil iz konoplje ne predpišejo tako rekoč nikomur. Da bo uredila to področje, si je zastavila zdajšnja koalicija in v koalicijsko pogodbo zapisala, da bo »sprejela vse potrebne akte, ki bodo omogočili pridelavo in predelavo ter nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene. Za potrebe slovenskega javnega zdravstvenega sistema bo pridelavo organizirala država.«

Prav zdaj je v pripravi resolucija o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog za obdobje 2023–2030, ob čemer so v Levici predlagali, naj se v program zapiše namera, da bo Slovenija do konca leta 2025 preučila pozitivne in negativne posledice legalizacije konoplje. »Naša želja je, da spodbudimo resen dialog in iskanje konsenza o tej temi – hkrati pa tudi očrtujemo zakonski okvir, kako si predstavljamo, da bi morala ta ureditev izgledati. Če bo predlog sprejet, bo to podlaga za nadaljnje korake in seveda tudi pripravo zakonov.«

V Levici se, kot pravijo, zavedajo tako pozitivnih kot negativnih učinkov legalizacije. »Med pozitivnimi so pogosto navedeni destigmatizacija uporabnikov, razbremenitev policije, vzpostavitev nadzora nad trgom, davčni prilivi v proračun, večja informiranost in ozaveščenost uporabnikov in širše populacije.« Med negativnimi se pojavlja povečan odstotek tistih, ki bi konopljo kdaj poizkusili, in povečanje bolnišničnih obravnav zaradi zastrupitev s konopljo.

Preden bi bila legalizacija konoplje mogoča, bi bil potreben širši konsenz zdravstvene stroke, pa tudi politični konsenz, ki pa ga v Sloveniji – vsaj trenutno – še vedno ni.

Na zdravstvenem ministrstvu opozarjajo, da »konoplja lahko pripelje do številnih zdravstvenih tveganj in zapletov, ki jih stroka v okoljih, v katerih je prišlo do izrazitega sproščanja in liberalizacije, šele danes z zamikom spoznava«. Vendar podpirajo raziskave, »ki bodo lahko trdna osnova za nadaljnje strateške razmisleke in morebitne spremembe na področju ureditve prepovedanih drog«.

Resnih znakov, da bi Slovenija kmalu lahko v celoti legalizirala konopljo, torej ni.