Nepremičnine izginjajo

Zakaj uradne institucije še vedno uporabljajo podatke o vrednostih nepremičnin izpred petih let? 

Nepremičninski trg je v zadnjih treh letih doživel velike pretrese. Cene so poletele v nebo predvsem zaradi nizkih obrestnih mer: lani so se za stanovanjske nepremičnine v letni primerjavi zvišale za 11,3 odstotka, še več leta 2021, ko so se povprečne cene dvignile za 15,8 odstotka. Ob vseh teh spremembah pa uradne evidence še naprej navajajo stanje z začetka leta 2020 ali celo leta 2017.

Verjetno so največji uporabniki uradnih podatkov o vrednostih nepremičnin centri za socialno delo. Ti morajo v uradnih postopkih, ko ljudje uveljavljajo pravice iz javnih sredstev, ugotavljati vrednost njihovega premoženja, denimo pri dodelitvi denarne socialne pomoči. A kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, centri za socialno delo še vedno upoštevajo vrednost nepremičnin in podatkov o nepremičninah iz marca 2020. Ministrstvo je, kot pravijo, pri »odločanju o pravicah iz javnih sredstev oz. ugotavljanju vrednosti nepremičnin odvisno od evidence vrednotenja Geodetske uprave (GURS), in dokler evidenca ni vzpostavljena, se lahko uporabijo samo stari podatki«.

Poleg centrov za socialno delo so od teh navedb odvisne še banke, ki zaradi zastarelih podatkov v zadnjem obdobju pri kreditiranju vse pogosteje zahtevajo cenitve nepremičnin, pa tudi zavarovalnice in sodišča, ki si pomagajo z ocenami vrednosti nepremičnin. Sodišča te podatke uporabljajo za namene prisilnih odkupov. Podatki, ki jih te institucije dobivajo, so tako vse bolj neuporabni. Za zdaj so sicer javno dostopne vrednosti nepremičnin iz popisa leta 2020, uradno veljavni pa so še zmeraj podatki iz davnega leta 2017.

Zakaj takšna zmeda? Iz Gursa pojasnjujejo, da je prejšnja vlada Janeza Janše s protikoronskimi zakoni zamrznila izvajanje zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin in prepovedala dostop javnosti do podatkov o njihovih vrednostih. Posledično z Gursa vsem institucijam pošiljajo podatke na podlagi ocen do leta 2020 ali celo iz leta 2017, čeprav bi na Gursu znali postreči tudi z najnovejšimi ocenami iz leta 2023. A da bi to lahko storili, bi morala vlada spet spremeniti zakon o množičnem vrednotenju.

In tukaj se vse še bolj zaplete. Po naših informacijah so na ministrstvu za finance v sodelovanju z Gursom že pred meseci pripravili zakonske spremembe. In sicer tako, da bi se vrednosti nepremičnin in modeli ažurirali enkrat letno. Kljub temu pa iz finančnega ministrstva sprememb zakona ne pošljejo naprej v medresorsko usklajevanje in dalje v parlament. Na vprašanje, zakaj je tako, odgovarjajo zgolj, da dokončne odločitve »v povezavi s sistemom množičnega vrednotenja še ni, zato o podrobnostih ter o morebitni časovnici še ne moremo govoriti«.

Očitno vrednost nepremičnin postaja tabu. Ne le da ni mogoče vpeljati nepremičninskega davka – da ne bo nihče razburjen, se bomo kmalu delali, da tega premoženja niti na papirju ni več.