Peterle Hribarja obtožuje, da je bil dezerter

Radijski voditelj je proti njemu že napovedal tožbo

Radijski voditelj in programski svetnik RTV Slovenija Sašo Hribar se je v oddaji Radio Ga-Ga, sicer kultni satirični oddaji, nedavno dotaknil ukinitve muzeja slovenske osamosvojitve, s čimer je na desnici sprožil pravi pogrom nad seboj. V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so nad njegovimi izjavami »zgroženi«, so zapisali v sporočilu za javnost, zato zahtevajo javno opravičilo, od vodstva RTV Slovenija pa, da proti avtorju in uredniku oddaje sprožijo »ustrezne ukrepe«. A to še ni vse, predsednik združenja Lojze Peterle, sicer eden vidnejših predstavnikov in funkcionarjev poosamosvojitvene desnice, je Hribarja označil celo za dezerterja. 

Kaj je Hribar sploh povedal? Dejal je, da mu gredo na živce »muzej slovenske osamosvojitve in njegovi prdci. Tisti, ki so razvajali slovenski narod, tisti, ki so srali v Cankarjevem domu, govorijo o nekem muzeju, s katerim bi se oni morali slikati in bi v njem imeli svoje spomenike.« Nato je zatrdil še, da »osamosvojitvene vojne nikoli ni bilo. Bila je agresija na Slovenijo, ampak zgodovinske danosti so bile take, da je bilo vsakomur jasno, da se vojna v Sloveniji ne more razplamteti, ker je armada komaj čakala, da gre sto kilometrov nižje.«

»Če sem prav poučen, drži tudi to, da je ta mož dezertiral iz enote in da so ga nekaj časa iskali, ga našli doma in ga pripeljali nazaj.«

Lojze Peterle

Na njegovo izjavo so se sprva protestno odzvali v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve – gre za, v primerjavi z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo ali pa Zvezo policijskih veteranskih društev Sever, neprezentativno veteransko organizacijo, ki je pred leti zrasla na zelniku največje opozicijske stranke. Kmalu zatem pa se je na televiziji Nova24TV pojavil še Peterle in Hribarjevo izjavo označil za »zlorabo njegovega statusa na radiu, ki ga je privatiziral za politični agitprop«. In nato nadaljeval: »Če sem prav poučen, drži tudi to, da je ta mož dezertiral iz enote in da so ga nekaj časa iskali, ga našli doma in ga pripeljali nazaj.« Zadnjo izjavo je nato spet potrdil še za MMC RTV SLO, ob čemer je dodal, da trenutno še preverja, v kateri enoti točno naj bi Hribar bil. 

»Sašo Hribar iz enote teritorialne obrambe ni dezertiral, to je huda žalitev,« pa je obtožbe za MMC RTV SLO zanikal Janez Lesjak, ki je bil tedaj kot poveljnik teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine nadrejeni Hribarju, članu čete teritorialne obrambe Ivančna Gorica. »Več kot 30 let po osamosvojitvi je postavljati trditve brez realne ocene, kaj je kdo bil, kje je bil in kaj je počel, od Peterleta skrajno neodgovorno. Izpade kot navadno obrekovanje z namenom žaljenja in osebne diskreditacije.«

»Sašo Hribar iz enote teritorialne obrambe ni dezertiral, to je huda žalitev,« je obtožbe za MMC RTV SLO zanikal Janez Lesjak, ki je bil tedaj kot poveljnik teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine nadrejeni Hribarju.

»Na območju, ki ga je bojno pokrivala Hribarjeva enota, je bila ves čas velika grožnja spopada z lahko samohodno protiletalsko enoto, ki je obtičala pred barikado na Medvedjeku. Obstajala je nevarnost neposrednega spopada in letalskega napada. Enota teritorialne obrambe, v kateri je bil Hribar, je imela nalogo zapiranja avtoceste proti Ljubljani. Naloga je bila težka, največje težave pa so bile v predhodni preformaciji enot teritorialne obrambe. Tik pred osamosvajanjem so bili namreč zamenjani poveljniki in vojaki, formacija enote in oborožitev, saj so bile enote v tistem trenutku po mobilizaciji in pred prvim grozečim resnim spopadom dejansko bojno nepripravljene,« je Lesjak opisal takratni položaj za MMC RTV SLO. »Vsekakor je prej kot o kakršnih koli 'dezerterstvih' treba govoriti o sabotaži usposobljene in pripravljene bojne strukture teritorialne obrambe tik pred pričakovanim grozečim spopadom z Jugoslovansko ljudsko armado.« 

Komentiral je tudi Hribarjeve izjave. »Dejstvo je, da je on bil med tistimi, ki so bili v prvi liniji spopada z enotami Jugoslovanske ljudske armade, in ima moralno pravico, da o tem sodi. Napade pa doživlja od struktur, predvsem Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, ki po veliki večini sploh niso sodelovale v obrambno-osamosvojitvenih dogajanjih.« Dodal je še, da je borba za zasluge in privilegije po osamosvojitvenem procesu očitno »razburkala strasti«, ob čemer bi morda prav Hribarjeva izjava lahko pripeljala do resnejše razprave. »Hribar ne trdi, da osamosvojitve ni bilo, to, da ni bilo vojne, pa trdimo še številni. Kdor misli drugače, naj pokaže uradni dokument, da je Slovenija kdaj vstopila v vojno. Vsekakor pa je bilo za Slovence zelo dramatično in usodno.«

»Veliki ljudje so veliki lažnivci. Ljudje, ki so več kot 30 let v politiki, vedo, kako pomembna je velika laž,« pa se je na dogajanje za Mladino odzval Hribar. S tem je imel v mislih izraz, ki označuje izkrivljanje ali napačno predstavljanje resnice za namene propagande – gre za tako gromozansko laž, da o njej zaradi absurdnosti sploh ni mogoče podvomiti. Ta izraz je kot prvi sicer uporabil Adolf Hitler, ko je med prestajanjem zaporne kazni v landsberški trdnjavi pisal Mein Kampf. Namen velike laži je predvsem eno: iz ljudi izvabiti revolt. »Gre za izjemen pritisk na njihove privržence – med njimi želijo vzbuditi jezo in agresijo. Hkrati pa ne dovolijo nobenega dialoga. Peterletu je popolnoma jasno, da za izrečeno nima dokazov, ampak je uspel nekaj tisoč svojih privržencev pripraviti do takšnega čustvenega stanja, da me zdaj vidijo kot nekoga, ki ga je treba likvidirati.«

»Veliki ljudje so veliki lažnivci. Ljudje, ki so več kot 30 let v politiki, vedo, kako pomembna je velika laž,« se je na dogajanje za Mladino odzval Hribar.

»Poskušajo si postaviti muzej, muzej njim samim, ne nam, ki smo se borili, ne tistim tisočim, ki smo anonimni,« še dodaja Hribar. »Muzej naj postavijo tistim, ki so se na plebiscitu odločili za odcepitev, teh je bilo kar 98 odstotkov Slovencev. To je bilo pogumno dejanje, to so resnični borci za odcepitev od Jugoslavije.«

Hribar napoveduje, da bo Peterleta zaradi obtožb o dezerterstvu tožil.