TV komentar / Je slovensko res boljše? Ups.

Naslov prispevka ponedeljkovega Tednika, da uvažamo slabo hrano iz tujine, svojo dobro pa izvažamo, je bil že tako razkrivajoč, tako narodnjaški, da smo vedeli, kaj nas čaka: eno veliko sprenevedanje in dušebrižništvo. A seveda se mu že zato nismo mogli upreti. In voditeljica Jelena Aščić je prispevek v tem duhu tudi napovedala: »Bomo v Sloveniji jedli v prihodnosti le še perutnino iz Brazilije, govedino iz Poljske in svinjino iz Madžarske?«

Prispevek se seveda začne poetično, na slovenski kmetiji, z gostom kmetom Miho Mlakarjem. Kamera se najprej sprehodi po njegovem hlevu, kjer se – oho! – redijo slovenske krave in biki. Kar 260 jih je, vsi naši slovenski, polovica je slovenskih telic, polovica pa slovenskih bikov pitancev. A kaj ko Miha Mlakar prav nič tega slovenskega mesa ne da na police slovenskih trgovin – vse meso namreč proda v Avstrijo. No, Mlakar je kar malo zgrožen, da prodaja meso v Avstrijo. A to počne, ker je dejansko prisiljen. Zakaj torej? Ker tam dobi več kot pet evrov za kilogram, v Sloveniji pa le 4,6 evra. In že mu sledijo: Janez Rebec iz Perutnine Ptuj je tudi zgrožen, ker gostinci in trgovske verige vse bolj posegajo po tujem mesu, prav tako Branko Virag iz Panvite, ki je zaskrbljen, ker prihajajo v Slovenijo cenene mesnine. Tuje mesnine so namreč slabe, z aditivi, vsi poudarjajo. Ali res? In slovensko je samo dobro in odlično? A prispevek se nadaljuje: tudi dr. Aleš Kuhar je zgrožen, ker Slovenci po tujem in seveda tudi po njegovem mnenju cenenem mesu veselo posegamo, delež kakovostnega slovenskega mesa pa pada. In na kmetijskem ministrstvu se Darij Krajčič prav tako zaveda, da imamo težavo s »poceni« mesom iz tujine, a kaj ko smo del enotnega evropskega trga …

Prispevek se nato za minuto osredotoči na končne kupce – in kratka anketa pokaže, da ljudje najprej pogledajo ceno. Saj kakovost jih tudi zanima, seveda, ampak najprej jih cena. Mar ni tega rekel tudi kmet Mlakar? Da raje proda v Avstrijo, kjer doseže boljšo ceno? In mar tega niso povedali tudi predstavniki mesne industrije? Da pač sami prodajo v tujino, ker tam dosežejo boljšo ceno; slovenski trgovci jim namreč plačajo manj.

Vsi, od kmeta, predelovalca do prodajalca, se vedejo enako. Vsi hočejo za svoj denar dobiti čim več. Vsi hočejo iz enega evra iztisniti čim več mesa. Le da vsak izmed njih misli, da je on edini v verigi, ki je upravičen, da ravna ekonomsko, racionalno. A zavedno in slovenskemu predano ravnanje vsi pričakujejo od drugih, vsi skupaj pa od končnega potrošnika.

Nekaj pa je iz tega prispevka izostalo. Namreč temeljno vprašanje: ali res vsi verjamemo, da so slovenska perutnina, slovenska govedina in slovenska svinjina boljše od drugih? Ni to neke vrste vera: kar je naše, je najboljše? Pa je res? No, ne bomo nadaljevali s temi bogokletnimi mislimi – ker nas lahko kdo razglasi za dezerterje, tako kot je Lojze Peterle Saša Hribarja.

Koliko ideologije je lahko v enem samem prispevku o mesu.