Kozarec je poln in prazen

Ko se je na začetku aprila koalicija odločila za nadomestitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s prispevkom v višini 35 evrov, ki bi ga pobirala javna zavarovalnica ZZZS, v ospredju ni bilo vprašanje solidarnosti. Koalicija je v parlamentarni postopek tedaj vložila stari zakon – še iz vlade Marjana Šarca – po eni strani, da bi preprečila napovedano podražitev dopolnilnih zavarovanj, očitno pa tudi zato, da bi prehitela namero gibanja na čelu s Pavlom Ruparjem. Ta je namreč nameraval v parlamentarni postopek vložiti populistični zakon, s katerim bi dopolnilno zavarovanje zgolj ukinili, ne glede na posledice za javnofinančni sistem.

Vprašanje solidarnosti – ali bomo še naprej vsi, ne glede na višino dohodkov, plačevali enak znesek dopolnilnega prispevka – je ob tem ostalo na drugem mestu. Predsednik vlade Robert Golob je tedaj dejal, da je napovedano preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja le prvi korak: »Financiranje zdravstva nameravamo preoblikovati do konca leta 2024, do takrat pa bodo prispevki ostali enaki kot danes, brez podražitev,« je zagotovil na novinarski konferenci. Tudi Luka Mesec, koordinator stranke Levica, je tedaj dejal, da je to šele prvi korak k odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. »Do leta 2024 pa se bomo dogovorili, kako urediti socialno pravičnost tega prispevka.«

Če bi namreč želela koalicija plačevanje teh 35 evrov preoblikovati v res socialno pravična plačila, bi bilo namreč treba spremeniti še zakon o prispevkih za socialno varnost, morebiti pa še davčno zakonodajo in zakon o dolgotrajni oskrbi, kar bi reformo zapletlo. Gibanje Glas ljudstva, katerega član je tudi Dušan Keber, je prejšnji mesec strankam koalicije poslalo svoj predlog ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer v obliki dveh zakonov. Predlagajo, da bi dodatni znesek zaradi ukinitve dopolnilnega zavarovanja dobili z 1,4-odstotnim socialnim prispevkom od dohodninske osnove, ki bi ga plačevali vsi davčni zavezanci, zaposleni in upokojenci.

Tako bi 99 odstotkov upokojencev in 89 odstotkov zaposlenih po tem sistemu plačalo manj. Na primer: tisti z dohodki do minimalne plače bi plačevali devet evrov, drugi s povprečno plačo bi za zdravstvo namenili 23 evrov, tretji pri 1,5-kratniku povprečne plače 34 evrov, šele četrti, uvrščeni višje od tega, pa bi plačevali več kot zdaj. Kdor ima zdaj plačo v višini dveh povprečnih plač, bi plačeval okoli 50 evrov, najbogatejši, s plačo v višini 10 povprečnih plač, pa 210 evrov na mesec.

V Levici so ta teden začeli koalicijske partnerje prepričevati o nekakšnem kompromisu, s katerim bi zgolj s spremembo enega zakona omogočili socialno pravičnejši sistem. Ker pa bi ubrali najlažjo pot, progresivnost ne bi bila zvezna, ampak stopničasta. Po predlogu Levice bi pri plačah do minimalne nov prispevek znašal 15 evrov, nato pa bi sledila 20-stopenjska lestvica, kjer bi se prispevek povečeval do 200 evrov mesečno, vse do zgornje meje, to je 5-kratnika minimalne plače. Po izračunih Levice bi bilo na ta način skoraj 80 odstotkov zavezancev v enakem ali boljšem položaju. Manj kot danes bi plačevalo 1.204.201 zavezancev, na približno istem bi ostalo 59.069 ljudi, prispevek pa bi se nad 35 evrov dvignil za 21 odstotkov najbolje plačanih v Sloveniji. »Ob tem pa je treba poudariti, da bo tudi za njih novi prispevek predstavljal manj kot 2 odstotka mesečne bruto plače,« so sporočili iz Levice. 

Levica: Po našem predlogu bo 80 odstotkov ljudi plačevalo manj. Delo: 20 odstotkov ljudi bo plačevalo več.

Ideja je dobra, smiselna, pomeni še en korak naprej pri ukinjanju dopolnilnega zavarovanja – a kot vedno v teh primerih so zanimive interpretacije.

O predlogu Levice je tako ta teden najprej poročalo Delo, ki je predlog dobilo neuradno. Delo je novico o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prejšnji mesec že pospremilo z zloveščo napovedjo, da utegne Slovenija končati kot Grčija – češ da se bomo morali mednarodno zadolževati, da bomo financirali izpad sredstev. In tudi tokrat so v Delu novico o bolj progresivnem in solidarnem načinu plačevanja novega zdravstvenega prispevka zapisali iz perspektive od zgoraj navzdol, torej z vidika bogatejšega sloja. V Levici so svoj predlog podnaslovili: »Levica za pravični prenos dopolnilnega prispevka, kjer bi 1.200.000 zavezancev plačevalo manj,« v Delu pa: »Po predlogu Levice bi več kot do zdaj plačevalo 332.776 zavezancev.« Dodali so še: »Nekateri zavezanci bi plačevali tudi nekajkrat več, kot plačujejo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zdaj, kar pa hkrati ne pomeni, da bi se jim povečala dostopnost do zdravstvenih pregledov, diagnostike in operacij.«

Mojstri v sprevračanju sicer še naprej ostajajo propagandni oddelki v samih zdravstvenih zavarovalnicah. Zdravstvene zavarovalnice, ki so v obliki dopolnilnega zavarovanja doslej imele visoke dobičke, so ubrale tudi strategijo strašenja. V zadnjem mesecu so denimo iz Zavarovalnice Triglav prišla tri sporočila, eno bolj dramatično od drugega, o tem, kako jim obstoječe dopolnilno zavarovanje škoduje. V sporočilu iz tega tedna so poudarili, da se jim bodo zaradi zamrznitve premij dopolnilnega zavarovanja na 35 evrov do septembra ali do konca leta 2023 letošnji dobički, sprva načrtovani med 95 in 100 milijoni evrov, znižali za 25–40 odstotkov. »Skupina Triglav podpira čimprejšnjo spremembo navedenega zakona, saj višina cene premije, ki je določena z Uredbo, ne zadostuje za pokrivanje škod dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj,« so sporočili.

Lahko pa se sprašujemo o sledečem: v Triglavu so 100-milijonske dobičke načrtovali v poslovnem načrtu iz novembra lani, ko je premija dopolnilnega zavarovanja znašala 35 evrov. Niti tedaj ne prejšnji mesec niso napovedovali ali načrtovali dviga premij dopolnilnega zavarovanja nad 35 evrov. A ko je vlada napovedala ukinitev teh zavarovanj, so nenadoma ugotovili in začeli opozarjati, kako nedobičkonosna so ta zavarovanja.