Vseprisotnost umetne inteligence

Čeprav se zaradi nenadnega vzpona tako imenovane generativne umetne inteligence (ChatGPT in slikarski roboti) zdi, da nas je tehnologija jutrišnjega dne zadela kot strela z jasnega in nas preplavila, je umetna inteligenca pravzaprav že dolgo med nami.

»Uporaba sistemov UI je danes prisotna že skoraj povsod,« pravi Jonas Miklavčič in opozori, da moramo posebej »poudariti področja rabe, ki se jih verjetno marsikdo še ne zaveda, pa imajo lahko resen vpliv na posameznikovo življenje«. Našteje denimo sisteme umetne inteligence, ki so uporabljeni za diagnosticiranje in prognoziranje v medicini. Pa takšne, ki na sodiščih sodelujejo pri odločanju, koga predčasno izpustiti iz zapora. »Zaposlovalci jih uporabljajo za avtomatizirano pregledovanje življenjepisov kandidatov na razpisu in vrednotenje teh,« doda.

Umetna inteligenca je tudi militarizirana. »Zelo veliko sredstev se v vojski nameni za razvoj avtomatiziranega orožja,« poudari. Pojasni, da jo »organi nadzora uporabljajo za napovedovanje potencialnih kršitev, ki bi jih morda lahko zagrešili relativno naključni posamezniki«, kar deluje kot premisa iz Spielbergovega znanstvenofantastičnega spektakla Posebno poročilo (2002).

Poudari tudi vlogo umetne inteligence v sodobnih avtoritarnih režimih, ki jim lahko rečemo kar digitalni totalitarizmi. »Na Kitajskem uporabljajo sisteme tudi za družbeno točkovanje ljudi, od česar so potem odvisne posameznikove ugodnosti ali umanjkanje teh,« pravi. 

Sanja Fidler z Univerze v Torontu pa pojasnjuje, da je umetna inteligenca na delu tudi denimo takrat, »ko vozimo po avtocesti in nam samodejno zaračunajo cestnino ali kazen za prehitro vožnjo«. Pa tudi, »ko nam Netflix ponudi personalizirana priporočila za filme in TV-serije«. Pravi, da imamo prav tako opraviti z umetno inteligenco, »ko v spletno banko naložimo ček, in na primer takrat, ko Siri odgovarja na naša vprašanja«, ter »vsakič, ko uporabljamo Googlov iskalnik ali prevajalnik«. Za nameček so v vsakdanjiku tistih, ki igrajo videoigre, prisotni tudi sistemi umetne inteligence, ki jih razvija podjetje, pod pokroviteljstvom katerega raziskuje sama: »Pri najnovejših grafičnih karticah, ki jih razvija naša družba NVIDIA, le 20 odstotkov slikovnih točk dejansko proizvede grafični mehanizem, 80 odstotkov jih proizvede umetna inteligenca, to pa zagotavlja visoko ločljivost in visoko frekvenco kadrov.«

Skratka, umetna inteligenca je prodrla že v vse pore našega življenja. Ona se odloči, kateri video bo na TikToku uspešno pritegnil našo pozornost. Ona izračuna okvirni čas dostave pice, ki smo jo naročili pri dobrih možeh v sinje modri opravi. Ona izriše optimalno pot, ko se za navigacijo obrnemo na program Google Maps. Ona samodejno filtrira neželena sporočila v našem e-nabiralniku. Ona se odloči, s katerimi oglasi, novicami, memi in videoposnetki ljubkih mačk nam je najbolj smiselno postreči, ko čas zabijamo na družabnih omrežjih. Ja, prvi resni stik, ki ga je človeštvo vzpostavilo z umetno inteligenco, je bil vzpostavljen na družabnih omrežjih. Tu je bila na delu primitivna različica umetne inteligence, pa že to se ni dobro končalo.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>