Predsednica Pirc Musar z Madžari tudi o njihovem medijskem vmešavanju

Predsednica države Nataša Pirc Musar si je za prvi uradni obisk kakšne tuje države izbrala sosedo Madžarsko. V Budimpešti se je sestala s predsednico države Katalin Novák, srečala se je tudi s premierom Viktorjem Orbánom in predsednikom parlamenta Lászlom Kövérjem. Iz uradnih sporočil in s tiskovnih konferenc ob zaključku sestankov so sicer vela, kot veleva diplomatski protokol, pozitivna sporočila.

Še najbolje se je Musarjeva očitno razumela s Katalin Novák, s katero sta šli zvečer tudi skupaj na bovling, pred tem pa sta obe omenjali dobre odnose med Slovenijo in Madžarsko, »ki jih odlikuje dobrososedsko in razvejeno sodelovanje«. Slovenska predsednica je izrazila zadovoljstvo, da državi vzdržujeta reden politični dialog, in potrdila, da je Madžarska dobra soseda, poudarila je še pomen prijateljstva med državama, čeprav ti nimata o vsem enakih mnenj.

Tudi Orbán je po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI na sestanku poudaril, da lahko Slovenija in Madžarska kot dobri sosedi vedno računata druga na drugo, manjšini pa je označil za most med državama. Kljub temu naj bi bila Musarjeva v pogovorih načela nekatera kočljiva vprašanja.

Na naše vprašanje, ali je gospa Musar na obisku na Madžarskem omenila vmešavanje Madžarske v slovenske notranjepolitične zadeve, torej madžarsko financiranje medijskega konglomerata stranke SDS, so iz urada predsednice države uradno odgovorili, da je predsednica republike »v pogovoru z vsemi sogovorniki posebno pozornost namenila bilateralnim odnosom med sosednjima državama in v tej luči izpostavila tudi nekatere stvari, o katerih imata državi sicer različno mnenje«.

Kot smo izvedeli neuradno, naj bi bila Musarjeva med pogovori s sogovorniki omenila tri teme, na katere imata Slovenija in Madžarska različne poglede. Prva od njih naj bi bila svoboda medijev. Musarjeva naj bi bila madžarsko stran opozorila na njeno vlogo pri uničevanju RTV Slovenija. Natančneje, omenila naj bi bila madžarsko financiranje medijev, povezanih s stranko SDS, ki zdaj kadrovsko prevzemajo RTV Slovenija. Ker naj bi šlo za prvo srečanje, nekaterih podrobnosti tega madžarskega vmešavanja v slovenske notranjepolitične zadeve, kot so jih doslej razkrile parlamentarne preiskovalne komisije v Sloveniji, predsednica države menda ni omenila.

Drugo vprašanje, o katerem je spregovorila, pa je odnos do skupnosti LGBT. Na začetku aprila se je Slovenija pridružila tožbi evropske komisije proti Madžarski zaradi kršitev pravic te skupnosti. Najburnejši naj bi bil glede tega pogovor med Musarjevo in predsednikom parlamenta Kövérjem. Iz virov blizu delegacije smo slišali, da naj bi bila Musarjeva pogovor želela predčasno zaključiti zaradi njegovih žaljivih opazk na račun skupnosti LGBT, iz kabineta predsednika madžarskega parlamenta pa glede tega pogovora kasneje niso poslali posebnega sporočila za javnost.

Tretje vprašanje, ki je bilo med drugim omenjeno v pogovorih, naj bi bilo vprašanje umetne prekinitve nosečnosti; Madžarska zakonodajo na tem področju zaostruje. Ženske, ki želijo opraviti splav, morajo po novem pred tem poslušati bitje zarodkovega srca. Predvsem predsednica države Katalin Novák naj bi bila med pogovori o tej temi trdila, da sta obe, Slovenija in Madžarska, »krščanski« državi, na kar naj bi letela opazka predsednice Musar, da sta se na tem mestu »strinjali, da se ne strinjata«.

Kakšen učinek lahko imajo takšni diplomatski pogovori, je sicer vprašanje, je pa madžarska predsednica konec aprila zavrnila sprejetje zakona, po katerem bi lahko državljani anonimno prijavili istospolne pare, ki skupaj vzgajajo otroke. Predsedničin veto pomeni, da bo moral parlament v Budimpešti zakon znova obravnavati. Ga pa lahko nato ponovno sprejme v nespremenjeni različici in predsednica države proti njej ne more več ukrepati.