Inštitut 1. maj

Socialdemokrati zapuščajo prostore na Levstikovi ulici 15 v Ljubljani, v dosedanjih prostorih stranke pa bo po novem deloval možganski trust Inštitut 1. maj, ki si prizadeva »postati nosilec akademsko-razpravljalnih, izobraževalnih in raziskovalnih aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru javnih razprav o prihodnosti socialdemokratske misli«. Novembra sta ga ustanovila predsednica stranke Tanja Fajon in njen generalni sekretar Klemen Žibert.

Kot razlaga direktor inštituta Jan Škoberne, bivši poslanec SD in državni sekretar, bo temeljni cilj inštituta »lotiti se družbenih izzivov na malenkost drugačen način, kot se jih lahko loteva dnevna politika«. Poskušal bo postati stičišče civilne družbe in raziskovalne sfere, kjer se bodo snovale nove, kakovostnejše javne politike. »Naša dilema ne bo, kaj povedati na tiskovni konferenci jutri, ampak kako odgovoriti na ključna razvojna vprašanja in kako oblikovati rešitve in politike za Slovenijo čez deset let.« Pri tem poudarja, da se v inštitutu ne nameravajo ukvarjati s politično agitacijo, pač pa zgolj promovirati rešitve, okoli katerih bi se nato lahko oblikoval širši družbeni konsenz.

Tako bo v hiši, v kateri je nekoč domovala stranka SD, zrasla Hiša naprednih idej, prostor za sodelo za civilno družbo, ki ji v inštitutu nameravajo dati na voljo svoje zmogljivosti in omogočiti stike s sorodnimi političnimi fundacijami, kot sta recimo Friedrich-Ebert-Stiftung (FES), povezan z nemškimi socialdemokrati, in Karl-Renner-Institut, ki deluje pod pokroviteljstvom avstrijskih socialdemokratov.

V okviru inštituta je že začel delovati desetčlanski strokovni svet, ki mu predseduje bivša ministrica za delo Anja Kopač. Bil naj bi v jedru delovanja inštituta. Ena njegovih prvih nalog bo, da se začne ukvarjati z vprašanji, povezanimi s hitro starajočo se družbo. Čez poletje naj bi na inštitutu na to temo pripravili različne medijske vsebine in manjše specializirane posvete, »septembra pa računamo, da bomo imeli že prvo večjo javno prireditev, kjer bodo predstavljene nekatere rešitve s tega področja,« pravi Škoberne.

Seveda se lahko vprašamo, kako močan bo vpliv stranke na delovanje inštituta, obenem je slišati očitke, da naj bi šlo pri vsem skupaj za ustvarjanje paracivilne družbe. »Stranka nima vpliva na delovanje inštituta, ker je ta samostojna pravna oseba in bo tako tudi deloval,« zagotavlja Škoberne. »Tudi ni nobena paracivilna družba, ker ima jasno sled, kdo ga je ustanovil, želimo si delovati povsem transparentno.«

Politične fundacije in strankarski možganski trusti v tujini niso nič posebnega, obstajajo na levem in desnem političnem polu. Navsezadnje imamo tudi v Sloveniji Inštitut dr. Jožeta Pučnika, neuradni možganski trust SDS. Zanimiv pa je primer Inštituta za delavske študije, iz katerega je izšla Iniciativa za demokratični socializem, bivša stranka, ki danes sestavlja jedro Levice. Ta je torej zrasla iz civilne pobude – in ne obratno.

Inštitut za delavske študije je dejaven še danes, vendar je strogo ločen od stranke in deluje s pomlajeno ekipo. Pri čemer znajo biti njegovi člani pogosto kritični do Levice. Si bo kaj podobnega, če bo treba, lahko privoščil tudi Inštitut 1. maj?