Slovenski lovni turizem

»Za prave lovce je poleg uplenjene divjadi pomembno tudi prvobitno doživetje divjadi in drugih prostoživečih živali v njihovem naravnem okolju. Narava v naših loviščih je med najbolj ohranjenimi v tem delu sveta, zato je lov v njih za vse prave lovce še posebej zanimiv. Za pristno doživetje narave in prostoživečih živali v njej ponujamo tudi možnosti nastanitve …« To ni oglas kakega lovskega rezervata v kaki eksotični državi na drugem koncu sveta. To je vabilo Zavoda za gozdove Slovenije tujim (in domačim) komercialnim lovcem na lovni »safari« v slovenske gozdove.

Lovski turizem ima v njih večdesetletno tradicijo in poteka vse leto, še toliko bolj, kadar je v njih mogoče ustreliti katero izmed zavarovanih, ogroženih in marsikje drugje po Evropi izumrlih živali. Tak čas je bil tudi zadnjih nekaj tednov, odkar je 13. aprila minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan izdal dovoljenje za odstrel kar 230 medvedov.

Dovoljenje za odstrel mednarodno zavarovanih velikih zveri, rjavega medveda ali volka, v javnosti vsakič sproži zelo različne odzive – od prikimavanja lovske zveze in navdušenja kmetov do zgražanja dela javnosti in tožb okoljevarstvenih organizacij. Tokrat se je obenj obregnil tudi premier dr. Robert Golob in od ministra neuspešno zahteval, da dovoljenje začasno zamrzne, dokler se ne opravi dodatni razmislek, koliko in katere medvede odstreliti. »Minister je premierju pojasnil argumente za sprejeto odločitev. Odločba, ki jo je ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo 13. aprila, ostaja v veljavi,« so po premierovem sestanku z ministrom sporočili z ministrstva in dodali, da bodo v kratkem »organizirali širši posvet o vseh razsežnostih problematike upravljanja z zvermi v prihodnje«.

Znanstveno utemeljeni odstrel medvedov

Posvet Perspektive upravljanja velikih zveri v Sloveniji je potekal prejšnji petek. Na prireditvi, kjer so lahko spregovorili tudi nasprotniki odstrela medvedov, so predstavniki stroke njihove pomisleke vendarle ovrgli kot neutemeljene, posplošene, nepoučene in zatrdili, da druge rešitve ni in da je odstrel medvedov (ali pa volkov) nujen. Takšno naj bi bilo enotno mnenje stroke, to pa so na posvetu, žal, predstavljali izključno posamezniki, ki so sodelovali pri pripravi tokratnega dovoljenja za odstrel medvedov. Strokovni predlog za izdajo dovoljenja, ki ga je podpisal minister Brežan, sta pripravila Zavod za gozdove Slovenije in Zavod RS za varstvo narave na podlagi dodatne ekspertize Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Ministru Brežanu je pripadla čast, da je imel uvodni nagovor, sledila sta mu dr. Klemen Jerina in dr. Hubert Potočnik z omenjene fakultete, ki sta ekspertizo pripravila, za tem pa še direktor zavoda za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič ter predstavnik zavoda za gozdove Miha Marenče, direktor zavoda Gregor Danev pa je govore spremljal iz občinstva. Jerina in Potočnik sta sicer člana različnih organov Lovske zveze Slovenije, vsaj Potočnik pa tudi aktivni lovec. Enako po naših podatkih velja za nekdanjega cenilca škod, ki jih povzročijo velike zveri, Oršaniča, ki na to vprašanje sicer odgovarja, da »ni član katere od lovskih družin«. Le Danev ni pripadnik zelene druščine. Je pa zato zavod za gozdove, ki ga vodi, upravljavec vseh osmih povsem komercialnih lovišč v državi in s tem neposredni interesent za izdajo dovoljenj za odstrel zavarovanih divjih živali – prav odstrel namreč zagotavlja pomemben del njegovih prihodkov.

Posvet je potekal 29. dan po izdaji dovoljenja za odstrel 230 medvedov. Na ta dan jih je bilo odstreljenih že 172 oziroma 75 odstotkov celoletne kvote. Večina, več kot sto, jih je bilo odstreljenih prvi teden po izdaji dovoljenja, še preden je premier na zagovor poklical ministra, ki je dovoljenje izdal. Kako je sploh mogoče v tako kratkem času postreliti toliko medvedov? Odgovor bi lahko iskali v tem, da so lovci pričakovali, da bo dovoljenje za odstrel izdano, poleg tega gotovo vnaprej vedo, kdaj točno se bo to zgodilo, saj se, kot omenjeno, stroka in lovci glede tega povsem ujemajo, gre za presečno množico. Pa tudi če ne bi šlo, so lovci po lovskih družinah večinoma dogovorjeni, kdo bo ustrelil katerega medveda in kdaj, pogosto ga več let »spremljajo«, in kolikor je mogoče, »skrbijo«, da se razvija v čim lepši primerek, v žargonu rečeno v »kapitalca«, ne glede na to, ali gre za odraslo žival ali mladiča.

Lani je 2466 večinoma tujih lovskih gostov samo v državnih loviščih skupaj ustrelilo za 1,2 milijona evrov divjih živali.

O tem je sicer na posvetu spregovoril tudi funkcionar lovske zveze in lovec s 43-letnim stažem mag. Božo Zakrajšek: »Pohiteli smo iz samo enega razloga, in sicer zato, ker kdor pozna biologijo medveda, in jaz jo poznam, ve, da je medvedja koža dobra samo do 1. maja, potem pa lahko trofejo vržeš v kanto za smeti«. Zakrajšek še dodaja, da med domačimi lovci ni več tako velikega zanimanja za uplenjenje medveda kot nekoč in da tudi cene za komercialni lov niso več take, kot so bile: »Tega že več desetletij ni več, da bi se medvedi ponujali po 10 ali 20 tisoč evrov, lovske družine ponujajo medvede po 1000 evrov z mesom vred, pa ni zanimanja. Prihajajo pa lovski gostje. Kolikor vem, je bil nedavno pri nas s tem namenom eminentni predstavnik nemškega parlamenta, pa je predčasno odšel domov tako kot tudi večje število drugih tujih gostov, predvsem iz Poljske. Vsi so čakali na odločbo o odstrelu, ki naj bi bila izdana 1. aprila, a je bila šele štirinajst dni kasneje.« Kateri nemški politik točno je želel v revirju ene izmed notranjskih lovskih družin ustreliti medveda, niso vedeli povedati ne na lovski zvezi in ne na zavodu za gozdove.

Iz Zakrajškovih iskrenih besed je jasno, da gre pri lovu na medveda predvsem za trofejni lov in ne za »upravljanje populacije« ali odstrel problematičnih medvedov in tistih, ki se zadržujejo v bližini naselij. Jasno pa je tudi, da so lovci pričakovali, da bodo letos dobili možnost odstrela veliko medvedov v ugodnem času za zbiranje trofej, kar pri medvedu pomeni kožo z glavo vred.

Komercialni lov

A vrnimo se k turizmu. Lovski gostje, ki jih omenja Zakrajšek, lovijo v revirjih 411 slovenskih lovskih družin, pa tudi v tako imenovanih loviščih s posebnim namenom, ki jih upravlja in trži zavod za gozdove. Gre za osem lovišč po Sloveniji, od katerih so štiri zares prostrana, in sicer na Kočevskem, Snežniku, Pohorju ter v kamniških gozdovih. »O lovnem turizmu odloča vsaka lovska družina oziroma upravljavka lovišča, izvaja pa ga v skladu z veljavno zakonodajo. Sicer lovni turizem večinoma poteka v loviščih s posebnim namenom, ki jih upravlja Zavod RS za gozdove,« pojasnjuje Urša Kmetec iz Lovske zveze Slovenije. »Ali bodo celoten odstrel izvršili njeni člani ali pa bo nekaj tega ponudila lovskim gostom, je avtonomna odločitev vsake lovske družine. Po nam dostopnih podatkih zadnjih deset let gostje vsako leto odstrelijo bolj ali manj enako divjadi.« In kako poteka lov, kadar ga izvajajo lovski gostje? »Lovski gost v Sloveniji ne more samostojno loviti, ampak mora imeti spremstvo profesionalnega lovca oziroma lovca z lovsko izkaznico, za tuje goste pa lovska izkaznica ni potrebna. Slovenija je tako ena redkih držav v Evropski uniji, kjer tujec ne potrebuje posebnega dovoljenja za lov, zato nad obsegom lovnega turizma oziroma števila lovskih gostov ni pregleda,« pojasnjuje Urša Kmetec in dodaja, da je lovska zveza večkrat predlagala, »da se uvede tudi lovska izkaznica za tujce oziroma lovce goste in tako zagotovi pregled nad lovom«. V Sloveniji se ne vodi evidenca lovskih gostov, zato podrobnejših podatkov o razširjenosti lovskega turizma na ravni države ni.

So pa podatki za državna lovišča s posebnim namenom, kjer naj bi potekala večina lova lovskih gostov. Zavod za gozdove, ki upravlja lovišča s posebnim namenom, je poslal podatke za zadnjih pet let, ki kažejo iz leta v leto podobno število odstreljenih divjih živali, vendarle pa to zlagoma narašča. Poglejmo kar statistiko lanskega leta. Skupaj je v državnih loviščih lani lovilo 2466 lovskih gostov, ustrelili pa so za 1,2 milijona evrov divjih živali. V lovski zvezi pojasnjujejo, da niso pristojni »za določanje cen, kontroliranje in vodenje evidenc na področju lovnega turizma«. Zadnje priporočene cene po ceniku Lovske zveze Slovenije so stare že nekaj let, a jih vseeno lahko uporabimo za izhodišče. Za najlepše primerke pri medvedu cene znašajo 6500 evrov in več, pri jelenu od 5500 in pri divjem prašiču od 3500 evrov.

Med lovskimi gosti v omenjenih loviščih so na prvem mestu domači gostje. Lani je tako bilo 886 domačih lovskih gostov, kar je slabih 36 odstotkov. Le odstotek manj, 35 odstotkov, je bilo Avstrijcev, sledijo nemški (13,5) in italijanski (8,4) lovski gostje. Iz drugih držav prihaja precej manj lovskih gostov, približno odstotek ali manj. Nekako od deset do 40 gostov na leto je iz posamezne države, iz Češke, Španije, Švice, Madžarske, Hrvaške, Francije, Belgije, Slovaške, Nizozemske, Poljske in Velike Britanije.

Odgovorni iz stroke in državnih zavodov, ki so podpisali znanstveno in strokovno utemeljeno dovoljenje za odstrel medvedov, so v zasebnem času povečini lovci.

Zakaj bi slovenski lovci plačevali za odstrel, saj jim je ta omogočen brezplačno, če so člani katere od lovskih družin? Morda tudi so člani lovskih družin, a so si zaželeli upleniti kako žival, ki je ni v njihovem matičnem lovišču. A to je bolj izjema. Prednost komercialnega lova je v tem, da za (slovenskega) lovca ni potrebno članstvo v lovski družini in se s tem izogne s članstvom povezanim dolžnostim in odgovornostim in tudi medčloveškim odnosom znotraj teh skupnosti. Poleg tega, morda še najpomembneje, v tem primeru (slovenski) lovec seveda ne potrebuje lovskega izpita, tega nadomesti denar.

Lovna statistika

V omenjenih loviščih, kjer lovijo predvsem lovski gostje, je med večjimi divjimi živalmi odstreljenih daleč največ jelenov, približno 2500 do 3000 na leto. Sledijo srne z okoli 1300 primerki, divji prašiči od 900 do 1300, odstrelijo pa tudi okoli 500 lisic, 300 gamsov, 50 muflonov, 30 damjakov ter približno po 50 jazbecev, kun in zajcev. Med pticami so daleč na prvem mestu fazani, teh na leto odstrelijo kar okoli deset tisoč, sledijo poljske jerebice z okoli 1000 in sive vrane z okoli 300 primerki. Polhe lovijo vsako drugo sezono, polovijo jih od 30 do 45 tisoč. Kar se zveri tiče, lovski gostje na leto odstrelijo nekaj deset rjavih medvedov in nekaj volkov.

Skupaj se je sicer na ravni države odstrel jelenjadi v zadnjem desetletju skorajda podvojil, lani je bilo tako postreljenih 8583 jelenov, srnjakov, srn in košut. Kar se divjih prašičev tiče, skupni podatki na leto znašajo od deset tisoč navzgor, pri čemer je bilo rekordno predlansko leto, ko jih je bilo postreljenih skoraj točno 19 tisoč. Polhov je na ravni države vsako drugo leto v povprečju ulovljenih od 80 do 150 tisoč. Kaj pa zaščitena medved in volk? Lani je bilo na ravni države odstreljenih 192 medvedov in štirje volkovi, predlani 128 medvedov in trije volkovi, leto pred tem 85 medvedov in šest volkov, leta 2019 pa 161 medvedov in deset volkov in leto pred tem 136 medvedov in štirje volkovi.