Rdeči karton za Debeljaka

Oktobra 2021 so vsi oddelki, povezana podjetja in podružnice kitajskega podjetja Hisense dobili elektronsko sporočilo, v katerem je njegovo izvršno vodstvo Franju Bobincu, bivšemu predsedniku uprave Gorenja in sedanjemu podpredsedniku družbe Hisense International, izreklo »opozorilo z rumenim kartonom«. Glede na vsebino elektronskega sporočila so mu Kitajci izrekli opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja zaradi ugotovljenih finančnih malverzacij v avstrijski veji Gorenja leta 2015 in 2018, torej še preden je Hisense leta 2018 prevzel Gorenje.

Iz elektronskega sporočila »Kritika zaradi kršitev discipline in pomanjkljivosti pri upravljanju podjetja Hisense Austria« razberemo, da so v Hisensu med nakupom Gorenja, predvsem pa po njem opravili revizijo preteklih poslov in pri tem v avstrijski podružnici odkrili več nepravilnosti, nad katerimi so bili, kot izhaja iz pisma, zelo negativno presenečeni. Odkrili so dva primera neupravičene prilastitve denarja – oziroma kraje. Zaposlena v Gorenju Avstrija naj bi bila leta 2015 iz družbe odtujila skupaj 98 tisoč evrov, za povrhu pa so naleteli še na kaotične razmere pri vodenju avstrijske podružnice.

V elektronskem sporočilu v zvezi s tem piše, da je leta 2017 Walter Brunnader, finančni direktor družbe Gorenje Avstrija, odstopil, ker pa v Gorenju niso bili sposobni najti naslednika, je od julija 2017 do maja 2019 podružnico vodil prek svojega podjetja, to pa je Gorenje stalo dodatnih 140 tisoč evrov. V pismu piše, da so se vse te kršitve dogajale v času, ko je bil Bobinac predsednik uprave Gorenja. »Franjo je kot vodja podjetja vedel za težave, vendar jih ni pravilno prepoznal in jih ni vzel resno. Ni se pravočasno ukvarjal z njimi, prav tako o njih ni obvestil vodstvene ekipe družbe Hisense International in je zamudil priložnost za popravo napak,« piše v pismu, zato so konec leta 2021 v Hisensu Bobincu izrekli opozorilo pred odpovedjo – izdali so mu »rumeni karton«.

A za vse te primere je moral vedeti tudi njegov sodelavec Žiga Debeljak, ki je bil od leta 2012 do 2017 v Avstriji, na Dunaju, direktor holdinških družb, od maja 2017 pa tudi član uprave Gorenja, pristojen za finance. Debeljak na naša vprašanja ni odgovoril, domnevno zgodbe ni poznal, odzval se je le Franjo Bobinac. Sporočil je, da je »rumeni karton znotraj skupine Hisense običajna oblika ocenjevanja managementa glede na doseganje ciljev in vertikalni sistem odgovornosti« in da je bil v njegovem primeru ta karton pozneje preklican. Debeljak pa v tistem času ni bil zaposlen v Gorenju Avstrija, torej v prodajnem podjetju, ki se ukvarja s prodajo gospodinjskih aparatov na avstrijskem trgu, ampak v holdinški družbi Gorenje Beteiligungs. »Gre za dve povsem različni podjetji (prvo je prodajno in drugo upravljavsko) z različnim vodstvom,« je odgovoril Bobinac.

To sicer ni popolnoma res. Debeljak je res bil vodja holdinga na Dunaju, a je bil hkrati odgovoren za Gorenje Avstrija, zato bi moral prvi urejati razmere. Ključni in najbolj obremenjujoč stavek v kitajskem pismu je, da je »Franjo kot vodja podjetja vedel za težave, vendar jih ni pravilno prepoznal in jih ni vzel resno«. In če je to vedel Bobinac, je moral zadeve še podrobneje seveda poznati Žiga Debeljak. Zato smo se z vprašanji obrnili na že omenjenega Walterja Brunnaderja, avstrijskega finančnika, ki danes dela v svojem svetovalnem podjetju. V telefonskem pogovoru je opisal razmere v Gorenjevi podružnici v Avstriji in tudi v Gorenju samem, zaradi katerih naj bi bil dal odpoved. »Da, vem za korupcijo, saj sem jo sam odkril,« je dejal, »v enem od primerov sem bil tudi sam zaslišan pri avstrijski policiji, a je ugotovila, da zanj nisem bil odgovoren.« Brunnader naj bi bil po lastnih besedah za Gorenje delal noč in dan, podjetju naj bi bil prihranil več sto tisoč evrov, »pogosto sem moral reševati tudi zadeve v drugih državah, recimo v Nemčiji, našel sem vrsto napak, na katere sem se odzval«. Novi kitajski lastniki, je zatrdil, so ga zato kasneje želeli nazaj, vendar v to ni privolil. Želeli so ga, ker naj bi bil operativec in je znal voditi posle. Kaj pa Žiga Debeljak, zakaj on ni rešil težav, smo ga vprašali. »Žiga Debeljak je znotraj Gorenja menjaval različne visoke menedžerske pozicije, in kolikor vem, se zato v Hisensu zanj tudi niso zanimali. V Gorenju je bilo namreč že preveč menedžerjev, sami pa so iskali predvsem operativne ljudi, ki bi znali delati,« je odgovoril.

V tem primeru sicer ni dokazov, da sta Bobinac in Debeljak v Gorenju delovala koruptivno, je pa očitno, da nista bila najboljša menedžerja. Bobinac se je s prodajo Gorenja v slovensko menedžersko zgodovino zapisal kot likvidator. Ubral je lažjo pot, Gorenje je iz težkih razmer rešil tako, da ga je prodal. Za nagrado je očitno od Hisensa zato dobil protokolarno funkcijo podpredsednika družbe Hisense International, a nič več kot to. V Sloveniji sicer velja za uspešnega, ker je prodal Gorenje. A kaj bi bil resnični uspeh za predsednika uprave družbe? Pač nasprotno: če bi družba Gorenje kupila kitajsko podjetje – in ne obratno. Tudi Žiga Debeljak, katerega najpomembnejše delo pred Gorenjem je bilo vodenje Mercatorja, ni bil ravno Zoran Janković, ki mu je uspelo iz lokalnega Mercatorja ustvariti regijskega velikana. Debeljak je leta 2006 pri 34 letih sicer ambiciozno stopil v Jankovićeve čevlje, ko je postal predsednik uprave Mercatorja. A je kasneje marionetno in v skladu z voljo lastnikov podjetje peljal skozi razprodaje do končne prodaje hrvaškemu tajkunu Ivici Todoriću. In kakšna je bila njegova vloga v Gorenju?

Takoj ko so ga prevzeli novi lastniki in njihovi menedžerji, je moral podjetje zapustiti. V njem niso prepoznali nobene dodane vrednosti.