Janšev trojanski adut

Po dolgem zatišju, ki je sledilo predsedniškim volitvam, Anže Logar, domnevno neodvisni kandidat za predsednika države, zaposlen v državnem zboru kot poslanec SDS, za naslednji teden napoveduje ustanovitev društva. Šlo naj bi za nekakšen možganski trust, ki naj bi se odzival na aktualna družbena in politična vprašanja. Kot poroča Delo, je že znanih nekaj imen, ki naj bi tvorila deseterico soustanoviteljev novega društva. To bodo dr. Romana Jordan, ki je bila v času predvolilne kampanje vodja njegovega volilnega štaba, sicer članica SDS, pravnik dr. Matej Avbelj, ki je vodstvu RTV Slovenija pomagal vložiti pobudo za oceno ustavnosti zakona o javni radioteleviziji na ustavno sodišče, sicer pa podpornik SDS, Logarjeva dolgoletna politična sopotnica in zasebna prijateljica Eva Irgl, tudi poslanka SDS, bivši minister za digitalno preobrazbo Nove Slovenije Mark Boris Andrijanič ter Alja Brglez, vodja kabineta nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja. Našteta imena ne pomenijo večjega presenečenja.

Romana Jordan je bila leta 2004 na listi SDS izvoljena za poslanko v evropskem parlamentu. Zgolj leto prej se je Logar ob intervenciji SDS kot prvi Slovenec zaposlil kot svetovalec v poslanski skupini Evropske ljudske stranke in bil nato vključen v priprave politične skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih demokratov na prve skupne evropske volitve leta 2004. V sklicu evropskega parlamenta, v katerem je bila dejavna tudi Romana Jordan, je Logar opravljal naloge tiskovnega predstavnika za slovenske poslance v omenjeni politični skupini.

Z Evo Irgl sta prav tako dolgoletna politična sopotnika. Ko je bila ta leta 2004, v času prve Janševe vlade, prvič izvoljena v državni zbor, je Logar sprva prevzel vodenje odnosov z javnostmi v vladni službi za evropske zadeve, nato pa med mandatom prevzel položaj direktorja vladnega urada za komuniciranje. Naklonjenost, pravzaprav zasebno prijateljstvo, sta si izkazovala v času predsedniške kampanje. Tedaj je Eva Irgl o Logarju zapisala: »Je preudaren, pragmatičen in načelen politik, ki dejansko želi premikati stvari na bolje. V slovenski politični prostor vnaša svežino in prepotreben zdrav razum. V razpravah je luciden in jasen. Je svetovljan in umetniška duša. Dober prijatelj.« Logar ji ni ostal dolžan. »Ne predstavljam si parlamenta brez nje,« je zapisal o Evi Irgl.

Tudi Matej Avbelj je dolgoletni simpatizer stranke SDS. Ob ustanovitvi Inštituta dr. Jožeta Pučnika, možganskega trusta, povezanega s SDS, je bil član upravnega odbora inštituta. Kot profesor evropskega prava je zaposlen na Novi univerzi, prejkone navidezni univerzi, ki se ima za pridobitev akreditacij in koncesij za zahvaliti prav velikodušnosti prve Janševe vlade. Velja praktično za strankarskega pravnega strokovnjaka – preden je bil Janša leta 2014 pravnomočno obsojen v zadevi Patria, je na nacionalni televiziji recimo pojasnjeval, da ima Janša v primeru pravnomočne obsodbe na voljo tudi »neposredno vložitev ustavne pritožbe na ustavno sodišča«, kar naj bi po njegovem sodbo razveljavilo, še preden bi Janša sploh pristal v zaporu. Najočitneje se je aktiviral spet v primeru javne radiotelevizije, ki so jo v SDS na vsak način želeli obdržati v svojem primežu.

Mark Boris Andrijanič, nekdanji lobist Uberja, je mesto ministra za digitalno preobrazbo zasedel iz kvote Nove Slovenije. Njegova verjetno največja zapuščina so bili tako imenovani digitalni boni, ki so bili z zakonom implementirani na način, da jih praktično ni bilo mogoče unovčiti – zato jih je bila nova vlada prisiljena ukiniti. Tudi on je bil aktiven pri Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, svojo politično kariero je nato dolgo gradil po evropskih desničarskih možganskih trustih, recimo v centru Wilfrieda Martensa, ki deluje pod okriljem Evropske ljudske stranke. Na listi Nove Slovenije je lani neuspešno kandidiral v državni zbor.

Logarjev izbor somišljenikov ni nobeno presenečenje, prav vsi so tako ali drugače naklonjeni SDS, vsi bi od njegovega projekta lahko imeli koristi. Z Borutom Pahorjem vred.

Nekolikšna neznanka se morda zdi zgolj dolgoletna politična sopotnica Boruta Pahorja Alja Brglez, ki je bila sicer tudi vodja kabineta predsednika vlade Janeza Drnovška, danes pa je še vedno svetovalka v kabinetu bivšega predsednika. Pahor ima namreč še leto dni po izteku predsedniškega mandata pravico do pisarne in dveh sodelavcev. Po eni strani tako Alja Brglez morda išče nov projekt, po drugi pa Pahorju zagotavlja povezavo z Logarjem, ne da bi se mu bilo ob tem treba tudi dejansko pokazati.

Ni nepomembno, da se je Pahor ob nastopu sedanje vlade nadejal, da ga bo ta povabila k opravljanju kakšne funkcije na mednarodnem področju. Vendar ga njegova stranka SD pri teh ambicijah ni podprla – kot tudi on dejansko pred tem ni nje. Logarjev projekt – in na neki točki najverjetnejša ustanovitev politične stranke – bi za Pahorja lahko pomenil možnost ponovnega vstopa v svet politike. Da se bo prekaljen politik, kakršen je Pahor, zadovoljil z vodenjem podkastov, dobrodelnimi akcijami in izdajanjem knjig ob koncu tako dolge politične kariere?

Pahorjeva, čeprav posredna podpora je povsem logična in pričakovana. Pahor je bil kot predsednik republike vedno naklonjen Janši. To je bilo očitno predvsem v času zadnje vlade – ni se oglasil ne takrat, ko je ta nad protestniki izvajala nasilje, niti v primeru napadov na RTV Slovenija. Zakaj ne bi podprl tudi njegovega zadnjega projekta – torej Logarja?

Logar je pri izbiri somišljenikov transparenten, v svoji neodvisnosti od matične stranke podobno prepričljiv, kot je bil v času predsedniške kampanje. O tem, če ne štejemo njegove dolgoletne predanosti Janezu Janši, navsezadnje pričajo že njegova dejanja v zadnjih nekaj mesecih. Glasuje kot njegovi poslanski kolegi, podpisuje enake predloge in se udeležuje skupnih akcij, kot so recimo protestna zapuščanja sej – v prav vseh pogledih ostaja povsem naklonjen svoji stranki. Prav v ničemer se ne razlikuje od svojih poslanskih kolegov.

Njegov projekt je zgolj poskus, kako nagovoriti volivce, ki bi omogočili ponoven pohod na oblast Janši in njegovim politikam. To daje jasno vedeti celo sam Logar.

Marca je za spletni portal Plus recimo zapisal: »Pred nekaj dnevi sem nagovoril novo generacijo diplomantov Ekonomske fakultete. Ko sem se po podelitvi diplom pogovarjal z njimi, sem živo občutil generacijski miselni prelom, ki ga prevladujoča politika pri nas očitno še ni zaznala. Mladi bodo šli. In vsi bomo na slabšem. Zaradi tistih, ki želijo uvesti državno uravnilovko, ki stavijo na ’preudarno’, na vsevedno državo, ki naj odloča v imenu ljudi. Namesto da bi zaupali v preudarnost posameznika. Njemu naj država predvsem omogoči, da se odloča v lastno dobro, s tem pa posledično v dobro skupnosti.«

Logar kot klasični konservativec in neoliberalec zagovarja individualizem. »Ni pomembna skupnost, ampak posameznik,« opisuje zgodovinarka dr. Mateja Ratej. »Politik, ki to zagovarja, tako kot Janša še vedno zagovarja povečevanje družbenega neravnovesja. Kadar posameznik v skupnosti poskrbi samo zase, nato tisti, ki tega niso sposobni, pristanejo na socialnem dnu.«

Ta mesec je Logar na Portalu Plus zapisal še: »V šoli sem vedno imel rad matematiko.

Zato, ker temeljna načela ostajajo nespremenjena ne glede na letni čas ali preference posameznika. In ker je 1 + 1 vedno dva. Na preprosti matematiki temelji tudi zdrava kmečka pamet. Kasneje smo jo za potrebe urbane razprave malce sofisticirali in preimenovali v zdrav razum, ampak še vedno gre za isto stvar. Vse krize – od finančne, zdravstvene, varnostne – so dokazale, da so zdravorazumski ukrepi edini recept, če želimo nevtralizirati nastalo škodo in vzpostaviti pogoje za nadaljnji razvoj. Kadar je namesto zdravega razuma zmagala demagogija in utopični koncepti, je šla ’prihodnost’ rakovo pot.« Tudi koncept kmečke pameti je že znano orodje politične desnice – gre za načelo vsevednosti, »po tem principu deluje recimo bivši ameriški predsednik Donald Trump«, pravi Mateja Ratej, »če prisegamo na zdravo kmečko pamet, lahko z njo v vsakem trenutku pobijemo sleherno kompetentno mnenje«.

Kaj nam želi Logar pravzaprav povedati? Jasno, v SDS so ugotovili, da je prišel čas za nove taktike pri nagovarjanju dela volilnega telesa.

V SDS se očitno zavedajo, da izgubljajo stik z mlajšimi volivci, zato izbirajo nove preživetvene taktike. In Logar je glavni adut za pridobivanje novih volivcev.

»Stranke imajo danes velike težave, ko pride do ohranjanja stika z volivci. To ve tudi Janša. Vseeno pa se zaveda, da lahko s svojo retoriko in ideološkimi temami, z domobranci in komunisti, pritegne velik del generacije, ki jo tako ali tako drži v rokah že ves čas. Ampak se hkrati zaveda lastnega generacijskega primanjkljaja, zaveda se, da mu ne uspe nagovoriti mlajših generacij. V tej vlogi bo zdaj nastopil Logar.« V SDS, z Janšo na čelu, so očitno zaznali nekakšen generacijski prelom (to Logar tudi jasno zapiše), kar pa bi morebiti pomenilo upadanje stranke v naslednjih nekaj letih.

To lahko pojasni tudi povečano aktivnost podmladka stranke. Ta postaja vse aktivnejši pri izvajanju različnih akcij – omenimo samo lažne obtožbe na račun Inštituta 8. marec, češ da je nezakonito financiral kampanjo pred referendumom o zakonu o vodah –, vedno aktivnejši je tudi na družbenih omrežjih, kot je recimo TikTok. »Poskušajo biti korak pred ostalimi, tako kot vedno. Ni pa Logarjev projekt, jasno, na noben način ločen od Janše ali njegove stranke,« je prepričana zgodovinarka Mateja Ratej.