Koristni kader

Žugelj je kariero začel leta 1999 kot upravni delavec na ministrstvu za finance, v sektorju za davčni in carinski sistem. A se je nenavadno hitro po karierni lestvici povzpel v času prve vlade Janeza Janše, ko je leta 2006 postal direktor uradnega lista, dve leti za tem pa že direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) – pa četudi ni bilo povsem jasno, ali ima zahtevanih 10 let delovnih izkušenj na vodstvenih položajih.

Leta 2006 je tudi doktoriral. Žugelj je sprva nameraval doktorirati na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je pred tem že diplomiral in magistriral, vendar mu to ni uspelo. Tričlanska komisija, v kateri je bil tudi bivši guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, je namreč o Žugljevi doktorski disertaciji izrekla negativno mnenje. Kranjec je kasneje dejal, da je bilo v njej »precej napačnih navedb in metodološko napačnih izračunov«.

Žugelj je nato doktorsko disertacijo nekoliko spremenil, jo prevedel v srbski jezik in jo uspešno zagovarjal na Pravni fakulteti v Kragujevcu. Pol leta za tem pa je na tej fakulteti izbruhnila afera Indeks. Srbska policija je zaradi domnevne korupcije priprla 29 uslužbencev fakultete, med njimi tudi 14 univerzitetnih profesorjev. Osumljeni so bili, da so od študentov prejemali podkupnine v zameno za opravljene izpite in diplome. Med aretiranimi je bil tudi Žugljev mentor Predrag Stojanović. Po javno dostopnih podatkih ta primer pred sodiščem še vedno ni zaključen.

Med vodenjem agencije v letih 2008–2015 je Žugelj postal znan po kar nekaj odmevnih odločitvah. Konec leta 2012 je recimo državi – zaradi kršitev, ki so se začele že leta 2007 – naenkrat odvzel glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu, Petrolu, Abanki, Aerodromu. Zaradi te odločitve so recimo manjši lastniki, investicijski skladi, lahko kasneje izsilili privatizacijo Aerodroma. V drugem primeru, danes znanem kot afera »Glupi davki«, pa je Žugelj skupini DZS in v sodelovanju s tedanjim gospodarskim ministrom Andrejem Vizjakom dovolil prevzem Term Čatež na način, da je DZS za prevzem družbe namesto denarja ponudila ničvredne papirje.

Ko je leta 2015 končal vodenje ATVP je v slogu korupcijske prakse, znane kot »vrtljiva vrata«, presedlal na drugo stran in za kakšno leto postal izvršni direktor družbe za upravljanje Alpen Invest, nekdanje Nacionalne finančne družbe (NFD). Leta 2015 se je poročil z bivšo mis Hrvaške Marijano Kužina, hrvaški mediji pa so zaradi ločitvenega postopka, ki je na sodišču vrelišče dosegel leta 2022, objavili vrsto podrobnosti o precejšnjem premoženju, ki ga je Žugelj nakopičil v očitno zelo kratkem času.

V tem času je Žugelj namreč na Hrvaškem sodeloval z Željkom Kordićem, predsednikom uprave podjetja Samoborka, ki se na Hrvaškem ukvarja s prodajo gradbenega materiala. Skupaj z njim je v bližini Plitviških jezer na 160 tisoč kvadratnih metrih želel graditi večji kompleks s hoteli in bungalovi z imenoma Zlati Jelen, a se je zaradi ločitvenega postopka ta projekt sfižil: njegova bivša žena naj bi bila namreč prepričana, da je do deleža tudi ona upravičena, a da je Žugelj projektno podjetje namenoma obremenil z različnimi hipotekami.

Ko je Žugelj pod tretjo vlado Janeza Janše – brez poprejšnjih izkušenj s tega področja – prevzel vodenje urada za preprečevanje pranja denarja, pa se je tudi izkazal za koristnega sodelavca. Žugelj je denimo v imenu urada marca leta 2022 zaradi suma storitve kaznivih dejanj goljufije na škodo EU, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, oškodovanja javnih sredstev in nevestnega dela v službi vložil celo ovadbo zoper vodjo nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča. Ta danes ponovno vodi nacionalni preiskovalni urad. A ker je o tej Žugljevi ovadbi sprva moralo presoditi evropsko tožilstvo, se je zapletla tudi njegova vrnitev v službo, ki jo je moral v času vlade Janeza Janše zapustiti.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>