Za Ruparjevimi upokojenci še študenti?

Pri Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so začeli zbirati podpise za peticijo proti odpravi veljavnega sistema subvencioniranja študentske prehrane, po domače študentskih bonov. Ministrstvu za delo očitajo, da namerava bone odpraviti in namesto njih vzpostaviti javne študentske menze. Gre za zamisel, ki jo od začetka leta podpirajo nekatere skupine študentov, vendar ministrstvo namere, da bi to resnično storilo, ni izkazalo.

Pri ŠOS se sklicujejo na besede državnega sekretarja Dana Juvana, ki je pobudo nekaterih študentov podprl, mnenje, da bi bila »vpeljava velikih gostinskih obratov za študente oziroma študentskih restavracij v sklopu fakultet po zgledu dobrih praks iz tujine« lahko smiselna, pa je izrazil tudi strateški svet za prehrano.

Na ministrstvu odgovarjajo, da jih je peticija presenetila in da je zavajajoča – ne vlada ne ministrstvo nista izrazila namere, da bi bone odpravila. O tem priča tudi podatek, da je ministrstvo že objavilo razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2023 in 2024.

Pomisleki o veljavnem sistemu seveda obstajajo. »Podatki kažejo, da se največ študentskih bonov porabi v obratih s hitro oziroma nezdravo prehrano,« odgovarjajo na ministrstvu. Lani sta največji delež državne subvencije prejela McDonald’s in Žito v svojih restavracijah oziroma trgovinah, vsak skoraj milijon evrov. Največji posamični prejemnik leta 2022 je bilo podjetje Nitri storitve, ki študentom ponuja predvsem hitro prehrano – to je lani prejelo nekaj več kot 263 tisoč evrov. »Zato podpiramo razpravo o predlogih za prenovo sistema študentske prehrane, pa tudi za preučitev možnosti uvedbe sistema javnih kuhinj, kar bi študentom omogočalo večjo dostopnost kakovostnih in cenovno dostopnih obrokov,« so še zapisali na ministrstvu. »Uvedba javnih kuhinj ne bi pomenila, da bi prišlo do ukinitve sedanjega sistema.«

Pobude za uvedbo študentskih menz so se pojavile na začetku leta, ko se je zvišala največja vrednost subvencioniranega obroka. Na ministrstvu so nato zvišali subvencije za študentsko prehrano, to je ustvarjeno podražitev ublažilo, zvišala se je tudi minimalna urna postavka za študentsko delo, o dodatnem, izrednem zvišanju subvencij pa se še pogaja z ministrstvom za finance.

V študentski skupini Glas, ki je bila pobudnica uvedbe menz, menijo, da zgolj dodatne subvencije ne bodo rešile težav. »Vzpostavili bomo proces, ki se bo zgolj ponavljal iz leta v leto in dodatno bremenil državo in s tem študente. Zato se nam najracionalnejši, finančno vzdržen in trajnosten koncept študentske prehrane še vedno zdijo študentske menze,« pravi Domen Vrhovnik, eden od predstavnikov pobude.

Hkrati opozarjajo, da peticija ŠOS ni namenjena »branjenju interesov študentov, ampak služi obrambi lastnih finančnih in političnih interesov«. Sistem bonov namreč uporablja terminale podjetja Imovation, za katere sisteme razvija na Nizozemskem registrirano podjetje Margento. Lastnik tega je bivši predsednik ŠOS Žiga Schmidt. Ministrstvo študentskim organizacijam po državi, te so vezane na posamezne univerze, prav tako zagotovi znesek – lani je znašal 190 tisoč evrov –, namenjen za izvajanje sistema subvencionirane študentske prehrane. Kljub temu v ŠOS zagotavljajo, da od izvajanja študentske prehrane nimajo finančnih koristi.

Na domnevno odpravo bonov so se odzvali tudi v podmladku SDS, kjer so zapisali, da potezo vlade vidijo »kot nizkoten napad na slovenske študente«. Jasno, v SDS so, podobno kot ob demonstracijah proti vladnemu zakonu o malem delu leta 2010, videli priložnost za nasprotovanje sedanji vladi. Katja Šoba, tedanja predsednica ŠOS in pobudnica študentskih protestov, ki so se končali z izgredi in metanjem granitnih kock v parlament, je leto kasneje kandidirala na listi SDS na državnozborskih volitvah. Prav zato se tudi zdaj pojavljajo očitki, da je protest študentske organizacije politično motiviran.