Nesreča vojaškega helikopterja

Maja 2021 je moral v neposredni bližini Brestanice zasilno pristati španski vojaški helikopter eurocopter tiger, ki je med vračanjem z mednarodne vojaške vaje Jadranski udar trčil v električni daljnovod. Ob trku pilot in kopilot nista bila poškodovana, nastale so poškodbe na helikopterju, trk je povzročil izpad električne energije v bližnjem Krškem, posekane žice daljnovoda pa so ovirale promet, cestni in železniški. Zaradi tega so morale Slovenske železnice začasno vzpostaviti nadomestne avtobusne prevoze.

Iz končnega poročila o nesreči izhaja, da sta bila vzroka zanjo nezadostna oddaljenost helikopterja od daljnovoda in pilotovo neupoštevanje navodil kontrole letenja. Proti pilotu je bila zato podana kazenska ovadba, a jo je krško okrožno državno tožilstvo zavrglo, češ da ni bil »podan utemeljen sum, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje, saj ni izpolnih vseh bistvenih znakov kaznivega dejanja«.

Javnemu podjetju Eles, ki upravlja daljnovod, naj bi pri tem nastala škoda 126 tisoč evrov. Vendar je, tako izhaja iz nedavnega odgovora obrambnega ministrstva na poslansko vprašanje, podalo nepopoln odškodninski zahtevek in ga po pozivu ministrstva ni nikoli dopolnilo. Pri Elesu pojasnjujejo, da jim je škodo povrnila zavarovalnica. Pri Slovenskih železnicah se do nastale škode niso opredelili.

Na ministrstvu odgovarjajo, da so med preiskavo nesreče na slovenski strani nastali stroški v skupni vrednosti skoraj 22 tisoč evrov, z drugimi ocenami škode pa ministrstvo ne razpolaga. Iz tehničnega dogovora o vojaški vaji izhaja, da mora morebitno škodo v višini 75 odstotkov kriti država pošiljateljica, torej Španija, 25 odstotkov pa država gostiteljica, v tem primeru Slovenija.

Mednarodna vojaška vaja Jadranski udar bo spet potekala letos, od 29. maja do 9. junija. Na njej naj bi sodelovalo 18 letal, od tega pet domačih, in 19 helikopterjev, od tega štirje domači. Namen vaje »je združeno usposabljanje certificiranih kontrolorjev združenih ognjev, posadk različnih strelskih platform, poveljstev in štabov organov do ravni divizije, letalskih posadk in načrtovalcev združenih ognjev ter pripadnikov specialnih enot«. Pričakuje se okoli 800 udeležencev, izmed teh približno 400 pripadnikov iz 29 zavezniških in partnerskih držav. Usposabljanje kontrolorjev združenih ognjev bo potekalo na štirih lokacijah v Sloveniji, na osrednjem vadišču Slovenske vojske v Postojni, na katerem bodo letalniki, topništvo in tanki zagotavljali ognjeno podporo, ter na širših območjih Bohinja, Idrije in Bele krajine, kjer bodo letalniki simulirali letalsko podporo.

Ministrstvo zagotavlja, da ima Slovenska vojska »vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja letalske varnosti«, pri čemer pa »popolne letalske varnosti ni mogoče zagotoviti (tega namreč z gotovostjo ne more zagotoviti nobena letalska organizacija v svetu), zato lahko še vedno obstaja možnost, da bi se kdaj v prihodnje letalska nesreča še vedno lahko zgodila«.

Vendar obstaja še varnejša možnost – podobnih vojaških vaj lahko tudi preprosto ne bi izvajali.