Tudi ministrica Asta Vrečko s predstavniki korporacije Apple

Stopnjevanje pritiska

Ministrstvo za kulturo se je v zadnjem letu pravzaprav prvič v zgodovini lotilo konkretnega pritiska na tehnološke multinacionalke, ki uporabniških vmesnikov in operacijskih sistemov, dostopnih v naši državi, še niso prevedle v slovenski jezik, denimo na Apple, Netflix in Disney+. Kot je za Mladino nedavno povedal Lenart Kučić, svetovalec ministrice Aste Vrečko za medije, so se ob zavedanju, da »korporacije boli in skrbi ena sama samcata stvar, to je regulacija«, odločili za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila konkretnejše ukrepe zoper brezbrižnost multinacionalk. Te morajo znotraj EU upoštevati le zakonodajo države članice, kjer imajo sedež, a primeri dobre prakse kažejo, da so pritiski mogoči tudi prek različnih vzvodov v zakonodajah posameznih držav članic.

Na ministrstvu so torej sklenili, da bodo prenovili zakon o javni rabi slovenščine, ki je zaradi naglega tehnološkega razvoja po skoraj dveh desetletjih že precej zastarel. Očitno tudi pomanjkljiv, saj sta pristojna inšpektorata, ki bi že po sedanji zakonodaji zoper multinacionalke najverjetneje lahko sprožala postopke, odgovornost prelagala drug na drugega – ukrepal pa ni nihče.

Novica je doma sprožila nekaj jeze tistih, ki menijo, da bi morali multinacionalke preganjati že po veljavnem zakonu. Kučić je sicer na pogovorih z odgovornimi v družbi Apple dobil dober občutek, te dni pa se je z njimi v Bruslju sestala še ministrica Asta Vrečko. Na srečanju je poudarila pomen Applovih storitev in naprav za prebivalce Slovenije, a dodala, da ni sprejemljivo, da »še ne podpirajo slovenskega jezika«, in izrazila pričakovanje te podpore. »To ni več samo želja, ampak tudi zahteva,« je dejala.

Ali bo zaradi tega sestanka Apple procese pohitril? Zgolj zato gotovo ne. Jih bo pa nekoliko pospešil, če bodo zakonske spremembe pripravljene kmalu, pa tudi, če bo pritisk nenehen, če bo svoje oddelala diplomacija, če bo dejavna zunanja ministrica, prav tako predsednik vlade.

Vlada ima priložnost, da glede te problematike naredi obrat, tudi kot pobudnica prenove pristojne evropske direktive, tako da bi bile multinacionalke dolžne upoštevati jezikovno raznolikost vseh držav članic. Bo priložnost izkoristila?