TV komentar / Eugenija na tržnici

Včasih je makroekonomsko dejstvo mogoče dokazati le ob nakupovalnem vozičku

Po novinarskih uredništvih še zdaj kroži zgodba, da je nekoč v davnih časih moral vsak novinar prvi mesec, dva po prihodu v novinarsko hišo hoditi na tržnico popisovat cene sadja in zelenjave. Vsak dan, z beležko v roki. Saj veste, hodil je od ene branjevke do druge in jih spraševal, po koliko ponujajo svoje izdelke. In na koncu naj bi vsak dan napisal poročilo, koliko je stala čebula (od - do), koliko krompir, pa korenček, mladi krompir, kifeljčar posebej, briške češnje toliko, mandarine iz doline Neretve toliko itd. Tako naj bi se kalilo pravo novinarsko pero, le tako naj bi novinar postal tisti pravi novinar, ki potem lahko zruši Nixona, če ne že Brežnjeva. Ker le na tržnici se lahko pravilno skališ, le na tržnici lahko začutiš utrip družbe, navadnega človeka in njegove tegobe.

Seveda danes noben novinar ne hodi na tržnico popisovat cen. A nam je TV Slovenija oziroma oddaja Tarča oziroma kar lepo nihče drug kot Eugenija Carl pokazala, da morda pa bi bilo to treba res početi – in to prav s skrbnostjo, ki smo jo opisali v zgodnjem odstavku. Eugenija Carl, novinarka s kilometrino, ki bi se lahko vedla kot novinarska primadona (niso redke, obeh spolov), bi seveda lahko le dvignila nos in zavrnila to delo. A stavimo, da je bilo to, da gre v Mercator, Spar, Familo in Centro Discount primerjat cene živil in življenjskih potrebščin med Slovenijo in Italijo, kar lepo njena ideja. Eugeniji Carl ni nič pod častjo, kar je novinarstvo. In bila je natančna, do grama natančno je premerila vsako živilo in naredila primerjavo dveh običajnih potrošniških košaric ter prišla do ugotovitve, ki sicer ni nova, saj jo Slovenci občutimo vsak dan: da je življenje v Sloveniji občutno dražje, čez prst za 40 odstotkov. A pomembno je, da je to naredila na kraju samem, sredi trgovine, ob nakupovalnem vozičku.

Prispevek je bil umeščen v Tarčo, ki je obravnavala prav to – da so namreč cene pri nas nesorazmerno narasle. A Tarča je bila žal slabša od prispevka Carlove: ostala je na ravni medsebojnega dokazovanja pridelovalcev, potrošnikov, predstavnikov industrije in trgovine, kdo je največji revež v tej verigi – in ker ni bilo podstati, ker je manjkala analiza, se ni zgodilo na koncu oddaje nič. Je bila kriva oddaja? Niti ne. V bistvu sploh ne. Krivo je bilo verovanje v kapitalizem in njegovo nezmotljivost. Ker ko pridemo do vprašanja denarja, je ta sveta vladar. Ker kdor se znajde (in dvigne cene), je v teh logih car. Je dober podjetnik. In ker tudi oddaja Tarča verjame v boga podjetnika, saj nam jih v tej oddaji tudi ves čas predstavlja kot male bogove, ki vedo tudi, kako se vodi država, pa zdravstvo, pa javna uprava, skozi ta zid tokrat avtorjem ni uspelo prodreti. Kapitalizem je pač vera.