2. 6. 2023 | Mladina 22 | Kultura
Protest kot umetnost
Razstava, ki na enem mestu združi lucidno umetniško spremljavo 105 protestnih petkov
Ko obiskovalec vstopi na razstavo, ga pričakajo policijske barikade, ki so na začetku protestov obdajale Trg republike v Ljubljani, in pristane v svetu, ki je na srečo minil.
© Gašper Lešnik
Od leta 2020 do 2022, vse tja do zadnjih parlamentarnih volitev, smo tisoči protestirali na kolesih, peš, celo v avtomobilih. Protestirali smo za padec vlade Janeza Janše, vse dokler ni prišel čas volitev in je Janša padel. Sto pet petkovih protestov s tisoči udeležencev je k temu izdatno in ljubeče pripomoglo. Zdaj je razstava o teh dogodkih na ogled tistim, ki smo bili ob petkih na ulicah slovenskih mest, in tistim, ki niso bili. Prav v času našega obiska razstave v od zoba časa načeti ljubljanski Palači Cukrarna so skušali zagovorniki Janeza Janše uničiti enega od razstavnih eksponatov na fasadi, saj je tudi ta del razstave, s kolesi, znakom protestov, in številnimi drugimi artikli, ki se jih še dobro spominjamo iz preteklih let. Vandalizem je jasen znak, kako živa je ta zgodba še danes.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Kultura
Ko obiskovalec vstopi na razstavo, ga pričakajo policijske barikade, ki so na začetku protestov obdajale Trg republike v Ljubljani, in pristane v svetu, ki je na srečo minil.
© Gašper Lešnik
Od leta 2020 do 2022, vse tja do zadnjih parlamentarnih volitev, smo tisoči protestirali na kolesih, peš, celo v avtomobilih. Protestirali smo za padec vlade Janeza Janše, vse dokler ni prišel čas volitev in je Janša padel. Sto pet petkovih protestov s tisoči udeležencev je k temu izdatno in ljubeče pripomoglo. Zdaj je razstava o teh dogodkih na ogled tistim, ki smo bili ob petkih na ulicah slovenskih mest, in tistim, ki niso bili. Prav v času našega obiska razstave v od zoba časa načeti ljubljanski Palači Cukrarna so skušali zagovorniki Janeza Janše uničiti enega od razstavnih eksponatov na fasadi, saj je tudi ta del razstave, s kolesi, znakom protestov, in številnimi drugimi artikli, ki se jih še dobro spominjamo iz preteklih let. Vandalizem je jasen znak, kako živa je ta zgodba še danes.
Osrednja ekipa (Jaša Jenull, Sanja Fidler, Brane Solce, Tea Jarc …) in številni prostovoljci so v štirih nadstropjih stare razpadajoče Cukrarne postavili razstavo o sto petih protestnih petkih. Z ekipo je Jenull kot kakšen Damien Hirst dosegel nemogoče (brez kapitalske podpore) in pripravil izvrstno postavitev ter se tako vpisal v zgodovino kar sam. Pri tem mu je na pomoč priskočila še založba ZRC SAZU, saj je ob razstavi izdala obilen, več kot 300 strani obsegajoč katalog z izvrstno fotografsko dokumentacijo.
Razstava je ena boljših velikih razstav, kar smo jih v Ljubljani videli v zadnjem času, in čeprav slabo oglaševana, krepko zasenči tisto v sosednji, elegantni prenovljeni umetnostni galeriji Cukrarna. Kako tudi ne! Jenullova ekipa hrani kar za dve garaži protestnih artefaktov in še z vseh koncev Slovenije so ljudje prispevali lastno gradivo.
Ko obiskovalec vstopi v prostor, se do osrednjega dela razstave povzpne, obkrožen s policijskimi barikadami, ki so na začetku protestov obdajale Trg republike v Ljubljani, in pristane v svetu, ki je na srečo minil, a so ga sposobni režiserji, lutkarji, igralci in drugi kreativci spet oživili. Po zaprašenih in polpropadlih prostorih, ki dajejo postavljenemu poseben čar, se sprehaja od ene poustvaritve protesta do druge. Vsi artefakti so izvirniki: tu so čoln, s katerim so strašili politike na Bledu, tisoči transparentov, stopnice, na katerih so sedeli pozvani politiki, ko jih je Glas ljudstva spraševal, kaj bodo storili za državo, pozivi k volitvam in neskončna množica lutk, ki sta jih večinoma izdelovala Sanja Fidler in Brane Solce. Lahko si ogledamo Janšo, ki nam kaže sredinca, jaslice, v katerih ležijo nekdanji vladajoči, desetine policajev ipd. Vse je izdelano iz poceni materialov, saj protestniki, razen prašička, v katerega so med protesti zbirali donacije, niso imeli drugih sredstev. Na drugi strani pa so za akcije, celo za pisanje po tleh s kredo, dobivali položnice, plačila teh pa bodo zdaj oproščeni.
Vsi artefakti so izvirniki: tudi jaslice, v katerih Jezusa z obrazom Janeza Janše obkrožajo ovce, no, njegovi zdaj že nekdanji ministri, približujejo pa se jim sveti trije kralji – politiki s sorodnimi cilji Orbán, Trump in Vučić.
© Gašper Lešnik
Razstava je enkratno doživetje. In moral bi jo videti vsak, ki je pod vlado Janeza Janše preživel dve leti pritiskov zaradi nesmiselno pretiranih ukrepov v boju proti pandemiji covid-19 in tudi drugih represivnih in koruptivnih ukrepov politike in policije pod vodstvom vsem znanega takratnega notranjega ministra Hojsa.
Kuratorjem je z izvrstno postavitvijo materialov in razporeditvijo po prostorih uspelo ustvariti izjemno doživetje. Sprehod po razstavnih sobanah oživi čas, ko smo brali ustavo, metali papirnata letala, se po Ljubljanici vozili s supi, odšli na Roško in pred druge simbolne objekte, se posmehovali vladi, predsedniku in njihovim lakajem. Prav humor je bil in na razstavi ostaja tisti, ki še dodatno ustvari in oživi dogodke, ki nam prikličejo v spomin, da smo skupaj zgradili velik odpor proti strahovladi.
Seveda razstava postavlja tudi vprašanja. Ne govori o daljni zgodovini, temveč nam pred oči vrže tisto, kar je pravkar minilo. Kako hitro se stvari gibljejo danes – lani na ulicah, letos na razstavi. Ta je postavljena kot razstava umetnosti, na njej domujejo umetniška dela, a lahko bi jo šteli tudi za opomnik na vseljudski dogodek, kjer se je združilo nezdružljivo. Od urbanih anarhistov do kmetov z žuljavimi rokami, vsi smo se trudili, da strahovlada izgine. Na izvrstnih fotografijah – proteste je spremljala in v njih sodelovala plejada najboljših slovenskih fotografov, ki so za nekatere fotografije dobili tudi ugledne nagrade – so prikazani vsi deli družbe, ki so sodelovali v boju, na primer srčni ljudje iz Marezig.
105 petkov sta razstava in katalog, ki smo ju nujno potrebovali, da zgodba ne bi utonila v pozabo. In medtem ko razstava poteka in kar vleče k ogledu, tu in tam na kakšnem uličnem vogalu ali stebru po mestu še vidimo nalepke ali grafite, ki nas opominjajo, da gledamo tisto, kar se nam je zgodilo prav pred kratkim, in tudi s tem prepreči, da bi ljubeči detajli, ki so nas povezali že drugič, ostali spregledani.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.