Transhumanistične blodnje

Kontroverzno podjetje Neuralink, eden od najbolj skrb zbujajočih projektov tehnološkega mogotca Elona Muska, od leta 2016 razvija tako imenovani nevronski vmesnik, napredno tehnologijo, ki možgane povezuje neposredno z računalnikom. Čeprav je skrivnostno podjetje lani ogromno prahu dvignilo z neetičnim, pravzaprav sadističnim ravnanjem z laboratorijskimi živalmi, ki ga je razkrilo poročilo Odbora zdravnikov za odgovorno medicino (PCMR), se je ta prah očitno že dodobra polegel; prejšnji teden je FDA, ameriška uprava za hrano in zdravila, podjetju odobrila klinično preskušanje nevronskega vmesnika na ljudeh.

Musk Neuralinkove poskuse na ljudeh obljublja že od leta 2019, še posebej samozavesten pa je postal predlani, ko so pri podjetju v možgane opice uspešno vstavili pametni vsadek, opica pa je nato z mislimi igrala starodavno videoigro Pong. Musk se je z dosežkom bahal in trdil, da je Neuralinkova tehnologija tako »varna in zanesljiva«, da jo je pripravljen preskusiti na lastni koži – in celo na svojih otrocih. Pri tem je pozabil omeniti, da je med poskusi podjetja v štirih letih umrlo več kot 1500 živali, od ovc in prašičev do opic; te so umirale najbolj množično, pred smrtjo pa naj bi bile po poročilu PCMR trpele zaradi bakterijskih okužb, gnojnih ran, notranjih krvavitev in hudih stresnih motenj.

FDA je Neuralinkovo prošnjo za odobritev preskušanja na ljudeh lani zavrnila in odločitev med drugim utemeljila z »veliko zaskrbljenostjo, povezano z baterijo iz litija, ki je v možganskem vmesniku«. Poudarila je tudi potencialno nevarnost, da drobne elektrode, ki možganski vsadek povezujejo z računalnikom, zaidejo v druge dele možganov, kjer lahko povzročijo nepopravljivo škodo. Nadalje je v utemeljitvi opozorila še na »nevarnost poškodb možganskega tkiva, ki bi lahko nastale pri odstranjevanju nevronskega vmesnika«.

Digitalni mostovi

Primarno poslanstvo podjetja Neuralink naj bi bilo plemenito in osredotočeno na blaginjo človeštva: možganske vsadke predstavlja kot revolucionarno medicinsko odkritje, ki naj bi hromim sprva olajšalo komunikacijo. »Nekomu s paralizo bomo omogočili, da pametni telefon z mislimi uporablja hitreje kot nekdo, ki nanj pritiska s prsti,« je na Twitterju predlani obljubljal Musk. Sčasoma pa naj bi jim celo omogočilo ponovno shoditi. »Neuralink ponuja priložnost za popolno obnovo funkcionalnosti celotnega telesa nekoga, ki trpi zaradi poškodbe hrbtenjače,« je Musk povedal za The Wall Street Journal.

To prizadevanje niti ni tako za lase privlečeno, kot se zdi na prvi pogled, a razvoj naprednih vsadkov, ki jih znanstveniki opisujejo kot »digitalne mostove med možgani in hrbtenjačo«, še zdaleč ni stvar, ki bi bila v ekskluzivni domeni Elona Muska oziroma Neuralinka. Ravno te dni so znanstveno stroko navdušili raziskovalci iz Švicarskega zveznega inštituta za tehnologijo v Lozani, ki so od pasu navzdol hromemu 40-letniku Gert-Janu Oskamu omogočili, da se je prvič po 12 letih postavil na noge in se sprehodil ob hodulji.

O zametkih razvoja napredne rehabilitacijske medicine, ki poteka pod taktirko vodilnih (nevro)znanstvenikov v Lozani, je Staš Zgonik za Mladino poročal že pred dobrimi štirimi leti, za nedavno uresničitev njihove velikopotezne vizije pa je bil ključen napredek v razvoju umetne inteligence v zadnjem letu. »Posneli smo pacientove misli in jih prevedli v simulacijo delovanja hrbtenjače, ob pomoči katere je ponovno vzpostavil prostovoljno gibanje,« je o prelomnem odkritju na tiskovni konferenci povedal vodja skupine raziskovalcev Grégoire Courtine. Če se vam te besede zdijo kot navedek iz kakšnega futurološkega literarnega dela, niste edini. »Kar se mi je na začetku projekta zdelo kot znanstvena fantastika, je danes postalo resničnost,« je dosežek na tiskovni konferenci presunjeno opisala Jocelyne Bloch, nevrologinja, ki je Nizozemcu Gert-Janu Oskamu pred dobrim letom vstavila napredni možganski vsadek.

Musk se baha, da je Neuralinkova tehnologija »varna in zanesljiva«, pri tem pa pozablja omeniti, da je v poskusih podjetja v štirih letih umrlo več kot 1500 živali, ki so pred smrtjo trpele hude muke.

Neuralinkove medicinske težnje se še zdaleč ne končajo pri rehabilitaciji tetraplegikov. Musk obljublja, da bodo z možganskimi vsadki slepi spregledali, gluhi bodo spet slišali, napoveduje pa tudi, da bo Neuralinkova tehnologija omogočila razumevanje in zdravljenje raznih nevroloških motenj, od Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni do epilepsije, shizofrenije, možganske kapi, tinitusa ter celo depresije in zasvojenosti. Te napovedi med strokovnjaki porajajo ogromno dvomov tudi zato, ker se je Musk v preteklosti večkrat izkazal kot mož praznih obljub, saj je med drugim obljubljal denimo kolonizacijo Marsa, prevlado samovozečih avtomobilov in boljši Twitter.

Telepatski kiborgi

Podobno tehnologijo kot Neuralink in inštitut v Lozani razvijajo tudi nekatera druga podjetja, kot sta denimo ameriški Paradomics in avstralski Synchron – s tem je Musk zaradi frustracij, povezanih s počasnim Neuralinkovim napredkom, (neuspešno) skušal združiti moči –, a njihovo poslanstvo je jasno: osredotočajo se na napredno rehabilitacijsko medicino, ki bi lahko tistim najbolj prikrajšanim potencialno omogočila normalno življenje.

Velika težava pri Neuralinku je, da Elon Musk medicinski potencial nevronskih vmesnikov vidi le kot prvi korak v razvoju te tehnologije. Njegova dolgoročna vizija je še velikopoteznejša in, milo rečeno, blodna. V mislih še zdaleč nima le medicinskega napredka, temveč vztrajno obljublja transhumanistični potencial nevronskih vmesnikov: prepričan je, da bo Neuralinkova tehnologija človeštvu omogočila, da ostane v koraku s časom z napredno umetno inteligenco, s čimer namiguje na spoj človeka in računalnika, ki ga vidi kot logičen korak v evoluciji.

Samozavestno vztraja, da bo Neuralink z vzpostavitvijo neposredne dvosmerne komunikacije med možgani in računalnikom omogočil radikalno izboljšanje človekovih kognitivnih funkcij. Obljublja superčloveško inteligenco, ki jo bo omogočila simbioza med umetno inteligenco in človeškimi možgani. Nadalje napoveduje, da bomo lahko ob Neuralinkovi pomoči po spominih brskali kot po albumu s fotografijami, jih nalagali v digitalne arhive in jih shranjevali kot datoteke. »Potencialno bi jih lahko naložili v novo telo ali v robotsko telo,« je Musk povedal v intervjuju za Insider.

Obljublja celo, da bomo z nevronskim vmesnikom med seboj komunicirali telepatsko. »Naši možgani vložijo veliko truda v kompresiranje kompleksnih konceptov v besede, pri čemer pride do velike izgube informacij,« je rekel med pogovorom z zloglasnim podkasterjem Joejem Roganom. Za nameček je izrazil prepričanje, da tisti, ki se danes pridno učijo tujih jezikov, s tem izgubljajo čas, saj se bo človeštvo sporazumevalo v univerzalnem jeziku jutrišnjega dne, ki ga ne bodo sestavljale besede, temveč le misli, besedna komunikacija pa bo postala stvar preteklosti. V njegovi blodnji naj bi neuporabni postali tudi zvočniki, slušalke in celo naša ušesa; napoveduje, da bomo z Neuralinkove tehnologije glasbo pretakali neposredno v možgane.

»Možgani niso igrača«

Zaradi takšnih obljub, ki so globoko zakoreninjene v znanstvenofantastičnih zamislih, je Elon Musk nenehno deležen ostrih kritik stroke, češ da obljublja nemogoče, saj niti približno ne razume kompleksnosti človeških možganov. »Musk komaj ve, kje so možgani,« je za spletni portal Inverse povedal sloviti brazilski nevroznanstvenik Miguel Nicolelis, pionir razvoja vmesnikov med možgani in računalnikom, in nadaljeval, da »Neuralink ni naredil še nič inovativnega. Musk prodaja stvari, ki so bile že izumljene, in nas poskuša prepričati, da je naredil nekaj neverjetnega.«

Andrew Jackson, strokovnjak za razvoj nevronskih vmesnikov in profesor na Univerzi v Newcastlu, je v intervjuju za revijo Fortune opozoril na »veliko razliko med snemanjem možganskih celic in branjem misli, zlasti, ko govorimo o višji ravni kognitivnih funkcij, ki jih pravzaprav še ne razumemo«. Njegovemu prepričanju se pridružuje sloviti jezikoslovec in filozof Noam Chomsky, ki je za Inverse povedal, da so dolgoročni cilji Neuralinkove tehnologije nemogoči, saj »ne poznamo niti dobre definicije, kaj misel sploh je«.

Do Muskove nevednosti, nekompetentnosti in praznih obljub so kritični tudi nekateri Neuralinkovi znanstveniki. Nekdanji uslužbenec podjetja je za Reuters (kot anonimni vir) povedal, da Musk »ne zmore razumeti, da to ni avtomobil«, in nadaljeval: »To so človeški možgani. To ni igrača.« Reuters nadalje poroča, da je več kot ducat sedanjih in nekdanjih Neuralinkovih uslužbencev delovno okolje v podjetju opisovalo kot kaotično in neorganizirano, potarnali pa so tudi, da je Musk nanje pritiskal z nerealističnimi roki in neizvedljivimi nalogami. Zgovorno je še, da je podjetje doslej zapustilo že šest ustanoviteljev od osmih, a ker so pogodbeno zavezani k molku, so konkretni razlogi za njihov odhod večidel zaviti v gost oblak skrivnostnosti.