Ministrovo soliranje

Že ob napovedi šolske reforme je bilo jasno, da bo vlada z njo zagrizla v trd oreh, takega projekta že več kot desetletje ni uspelo izpeljati nobeni vladi. Decembra je bila oblikovana delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki naj bi delovala tudi kot posvetovalno telo šolskega ministra. Vendar so se na ministrstvu z vložitvijo predloga sprememb zakona o osnovni šoli zdaj, vsaj tako so menili nekateri člani skupine, odločili, da lahko reformo speljejo sami.

Čeprav naj bi skupina celovit nacionalni program pripravila do začetka prihodnjega leta, je čez leto že potekala prenova učnih načrtov na zavodu za šolstvo in v centru za poklicno izobraževanje. Tako je narekovala časovnica, vezana na financiranje iz načrta za okrevanje in odpornost. Ko je nato ministrstvo delovno skupino zgolj seznanilo – ne da bi se glede tega prej z njo uskladilo – z novim zakonom, je 16 članov skupine in njenih šestih podskupin šolskega ministra Darja Feldo v pismu pozvalo, naj zakon iz postopka umakne, sicer bodo odstopili.

Kot razlaga prvopodpisani profesor Damijan Štefanc, kamen spotike ni bil sam zakon, ki je po mnenju dela stroke nepremišljen, pač pa to, da se ministrstvo (spet) »loteva sistemskih sprememb precej parcialno in brez resnejšega, celovitega premisleka. Počne podobno kot vlade pred njo: iz zidu želi vzeti po nekaj opek in jih zamenjati z drugimi. Po več kot desetletju imamo zdaj ta zid že popolnoma načet, celo tako načet, da bi se nam lahko kmalu porušil pred očmi.«

Potem ko je ministrstvo hitelo s kurikularno prenovo in spremembami zakona o osnovni šoli, naj bi zdaj nastala še delovna skupina, ki bo pripravila spremembe zakona o vrtcih, čez teden je Felda prav tako razlagal, da so že pripravljene spremembe na področju kariernega razvoja, nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev. Ob tem se Štefanc sprašuje, kakšen je sploh smisel nacionalnega programa.

Da je treba upoštevati zastavljeno časovnico, mu je jasno, vendar se mora država »odločiti, ali se bo šolske reforme lotevala tako, da bo preprosto vzela neko definirano agendo evropske komisije in jo neposredno, brez premisleka in po liniji najmanjšega odpora implementirala. Ali pa se bo odločila, da ima neki nacionalni javni interes, ki si ga želi na področju izobraževanja tudi uveljaviti.«

Na izrečene očitke je Felda odgovoril v oddaji Odmevi. Kot je dejal, ne vidi, »da bi bila skupina kakorkoli ogrožena ali da bi razpadla«, saj »strokovnjaki ne bodo nikoli enotni«. Ker na seji delovne skupine v torek nato ni bilo soglasja, je Štefanc že podal odstopno izjavo, podobno naj bi storili tudi drugi podpisniki.

Janez Vogrinc, vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa, pravi, da mu je za vsak odstop žal, vendar nameravajo oblikovanje dokumenta nadaljevati. »Tudi spremembe, ki jih prinaša novela zakona o osnovni šoli, bomo v naši skupini še obravnavali in morebitne predloge sprememb posredovali resornemu ministrstvu do jeseni, kar narekuje tudi časovnica, glede katere smo se dogovorili z ministrom.«