Pravica do volitev

Invalidske organizacije opozarjajo, da je volilna zakonodaja diskriminatorna

Po ustavi naj bi bila volilna pravica splošna in enaka. Zakon o volitvah v državni zbor tako določa, da ima pravico voliti in biti izvoljen za poslanca vsak državljan Slovenije, ki je dopolnil 18 let. Vendar določa tudi, da ta pravica ne pripada osebam, za katere je sodišče ob postavitvi pod skrbništvo odločilo, da niso sposobne »razumeti pomena, namena in učinkov volitev«. To v praksi pomeni, da je ta pravica najpogosteje odvzeta osebam z intelektualno oviranostjo, težavami z duševnim zdravjem ali demenco. Oseb z odvzeto volilno pravico je za zdaj več kot 3500.

Da je takšna ureditev diskriminatorna, so ta teden pred državnim zborom opozorili na shodu Gibanja za odpravo odvzema volilne pravice osebam z invalidnostjo. »Slovenija je članica konvencije o pravicah oseb z invalidnostjo in ta državi nalaga, da osebam z invalidnostjo med drugim zagotovi tudi volilno pravico, jim torej omogoči sodelovanje v političnem življenju,« je na shodu dejala Jasna Murgel, predsednica Zveze Sonček.

Podobno mnenje je izrekel zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. »Ureditev po oceni organa neupravičeno omogoča odvzem volilne pravice samo osebam s temi osebnimi okoliščinami. Izključno zanje predvideva možnost odvzema volilne pravice glede na izvedensko oceno njihove zmožnosti razumeti namen, pomen in učinek volitev, pri drugih državljanih pa se ta zmožnost niti ne ocenjuje,« so zapisali v zagovornikovem uradu. Lobnik je ministrstvu za javno upravo zato lani priporočil spremembo zakona.

Pri varuhu človekovih pravic Petru Svetini pri tem opozarjajo, da so ureditve glede odvzema volilne pravice po državah različne. V Sloveniji na primer ne velja avtomatizem, da bi bila osebi, ki je bila postavljena pod skrbništvo, odvzeta volilna pravica, temveč je odvzem te mogoč le na podlagi sodbe sodišča.

Prav tako opozarjajo na različna stališča v mednarodnem prostoru. Odbor za pravice invalidov je izrazil mnenje, da posameznikova sposobnost odločanja ne more biti opravičljiv razlog za odvzem volilne pravice, odbor za človekove pravice pa je v enem svojih komentarjev zapisal, da so omejitve volilne pravice mogoče. Pri čemer za nerazumno šteje omejevanje volilne pravice na podlagi zgolj fizične invalidnosti –mentalna nezmožnost pa je lahko podlaga za omejitev te pravice.

Varuh še ugotavlja, da praksa Evropskega sodišča za človekove pravice kaže, da odvzem volilne pravice v sodnem postopku sam po sebi ni v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. »Tudi po oceni varuha veljavna slovenska ureditev ne krši človekovih pravic oziroma ni očitno nesorazmerna. Seveda pa je treba vsa prizadevanja usmerjati v ureditev, ki sodelovanja invalidov v političnem in javnem življenju ne bi omejevala, pač pa spodbujala in oblikovala možnosti za njeno izvrševanje,« so zapisali v varuhovem uradu.

Pobudo so že podprli nekateri pomembnejši politiki, med drugim evropski poslanec Milan Brglez, predsednik državnega sveta Marko Lotrič in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. O njej bodo še ta mesec poslanci razpravljali na seji odbora za notranje zadeve, vendar bo za spremembo zakona potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru.