Ko začnejo janšisti pozivati k »svobodi«, planite v zaklon

Ko je Golobova vlada ukinila Janšev »protikomunistični« praznik, nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je začel Janša napovedovati državljansko vojno. Vsi so bili zgroženi. A to ni nič novega – sodobni populisti to stalno počnejo: napovedujejo državljansko vojno.

Ko so FBI-jevci obiskali Trumpovo domačijo Mar-a-Lago, jo preiskali in zaplenili tajne in res strogo zaupne dokumente (recimo načrte za potencialni ameriški napad na Iran), ki jih je odnesel iz predsedniške palače, je Steven Bowder, Trumpov rasistično-homofobični privrženec, sicer youtubski aktivist in komentator (Fox News je zanj premalo desničarski, premalo skrajen), takoj tvitnil: »Jutri se začenja vojna. Naspite se.« Ni bil edini, ki je pozval k vojni. K sveti vojni, kulturni vojni – državljanski vojni. Številni, res številni Trumpovi privrženci so pozivali k državljanski vojni. V FBI-jevi »raciji« so videli kapljo čez rob. To je to! Poti nazaj ni več! Dovolj je tiranije! Dovolj je trpljenja! Stvari so šle tako daleč, da mirna, demokratična, kongresna politika nima več nobenega smisla! Treba se je upreti liberalni pedofilsko-satanistični zaroti! Režimu, ki rovari proti ljudstvu in ki je proti političnim nasprotnikom aktiviral ves svoj varnostno-policijski aparat! Treba je ubraniti »pravega« ameriškega predsednika!

Treba je rešiti Ameriko! Ali bomo mi njih – ali pa bodo oni nas! Nimamo izbire!

Sodobni populisti to stalno počnejo: napovedujejo državljansko vojno.

Hoteli so ponovitev 6. januarja 2021 – razvpitega napada na Kapitol. Bilo je hudo. Tekla je kri. Neki moški – s puško, v oklepu – je po »raciji« v Mar-a-Lagu celo napadel FBI-jev urad v Cincinnatiju. In v boju s policijo potem padel. Ne brez razloga: 6. januarja 2021 je sodeloval v ameriški državljanski vojni – v pučističnem napadu na Kapitol. V rušenju demokracije. V poskusu strmoglavljenja novoizvoljenega predsednika.

Ja, to je bil Trumpov »vztrajnik«. In ja, poziv, da se jutri začenja vojna ( jasno, državljanska vojna), je bil povsem zgrešen. Trumpovi privrženci so prepričani, da državljanska vojna – druga ameriška državljanska vojna, če hočete – že traja. Da je že tu.

Tu spominjajo na Janševe privržence, ki so – no, skupaj z Janšo – prepričani, da slovenske državljanske vojne, ki se je začela med II. svetovno vojno, itak še ni konec. In vedno najdejo dokaz, da še traja. Vsakič, ko na volitvah ne zmaga Janša, in vsakič, ko vlade ne vodi on, je to dokaz, da smo sredi državljanske vojne. Janša in njegovi jurišniki potem polarizacijo vedno tako stopnjujejo, radikalizirajo in histerizirajo, da izgleda kot uvod v državljansko vojno ali pa že kar kot stvar sama. Tudi zdaj. Le da pri nas Kapitol za zdaj nadomešča RTV. Mar ni nedavni napad na nacionalko izgledal kot kanaliziranje napada na Kapitol? Mar ni Ruparjevo ljudstvo (Glas upokojencev), ki je pred stavbo Televizije Slovenija besno psovalo, žalilo, zastraševalo in napadalo novinarje (»rdeča drhal«, »komunisti«, »gnoj«, »prostitutke«, »vi lažete« ipd.), spominjalo na Trumpovo ljudstvo, ki je 6. januarja 2021 pred Kapitolom in v njem psovalo, žalilo, zastraševalo in napadalo vse tiste (Nancy Pelosi, demokrate, senatorje, kongresnike itd.), ki se niso strinjali z veliko lažjo, da je predsedniške volitve v resnici dobil Trump, ne pa Joe Biden? In seveda, mar ti agresivni, radikalizirani »vztrajniki« – Janševa pešadija – ne trdijo tega, kar trdijo Trumpovi skrajnodesničarski jurišniki: da s tem, kar počnejo, le branijo domovino, resnico in svobodo?

Svobodni so le, ko je na oblasti Janša. Ko ni, pograbijo politično nasilje. In vzklikajo, da živimo v tiraniji in totalitarizmu.

Več ko nas bo, prej bomo na cilju

Toda glavni Trumpovi jurišniki – tisti, ki so 6. januarja 2021 napadli Kapitol – gredo zdaj v ječo. Nedavno so jim sodili – in jih obsodili. Tudi pripadnike skrajnodesničarske paravojaške milice Oath Keepers, samozvane »patriote« (in borce proti tiraniji), ki so v Washington pripeljali ogromno orožja – preprečiti so hoteli kongresno overovitev volilnega izida ter na silo ustaviti »volilno krajo« in ubraniti Trumpovo volilno »zmago«. Njihov ustanovitelj in kolovodja Stewart Rhodes je – za »seditious conspiracy«, »zarotniški punt«, »poskus zrušenja, odstranitve ali nasilnega uničenja vlade Združenih držav«, ki je zadnji odcep pred veleizdajo – dobil 18 let, Kelly Meggs 12, Jessica Watkins osem let in pol, Roberto Minuta štiri leta in pol, Richard Barnett, ki so ga posneli z nogami na mizi Nancy Pelosi, prav tako, Ed Vallego tri leta, Pauline Bauer, ki je vdrla v Kapitol in vpila, da je treba Nancy Pelosi, tedanjo predsednico predstavniškega doma, obesiti, pa dve leti in devet mesecev. In tako dalje.

Sodišča so doslej obsodila že več kot 500 Trumpovih jurišnikov (»rjavosrajčnikov«, če hočete), tip, ki je policiste napadel s poprovim sprejem (in stolom), je dobil 14 let, pripadnikom zlovešče, nasilne neofašistične, rasistične, mačistične, šovinistične, mizoginične, islamofobične, transfobične, antisemitske milice Proud Boys, ki so ime privzeli po štiklu Proud of Your Boy iz Disneyjevega mjuzikla Aladdin in ki jih je Trump famozno pozval k »pripravljenosti« (»Proud Boys, umaknite se in bodite pripravljeni,« je dahnil septembra 2020 med predvolilnim soočenjem, kar so fantje – Proud Boys – ponosno proslavili in razumeli kot odobritev svojih nasilnih dejanj), pa bodo sodili avgusta.

Oboji – Oath Keepers in Proud Boys – so divji, lunatični, fanatični konspirologi. Teorije zarote niso le kerozin, ki jih poganja, radikalizira in ekstremizira, temveč tudi lepilo, ki jih drži skupaj. Oboji kakopak verjamejo, da se je leta 2020 zgodila velika volilna prevara in da je predsedniške volitve dobil Trump. Trumpovci, ki so – ob Trumpovem pozivu, naj se »divje borijo« – jurišali na Kapitol, so trdili, da so volitve ukradene, da so protrumpovske glasovnice množično sežigali, da so jih s tovornjaki odvažali in potem zamenjali z lažnimi, neveljavnimi, nelegalnimi probidnovskimi, da so volilne mašine znamke Dominion izbrisale 2,7 milijona Trumpovih glasov, da so na stotisoče Trumpovih glasov pripisali Bidnu, da so v Detroitu volili tudi mrtvi in da je pri kraji volitev sodeloval George Soros, filantropski magnat judovskega rodu, kar govori o antisemitski naturi te konspirologije. To veliko laž so ponavljali toliko časa, da je postala »resnica«, za katero bi umrli – oboji, Oath Keepers in Proud Boys.

Oath Keepers, med katerimi so večinoma nekdanji vojaki in policisti (zato se tudi tako radi objemajo s polavtomatskimi puškami), verjamejo, da je zvezno vlado kooptirala tajna, elitna, zarotniška kabala, ki hoče Američane najprej razorožiti, potem pa si jih podjarmiti – državo bo prepustila kaosu (recimo covidski pandemiji), da bo dobila izgovor za razglasitev obsednega stanja, razveljavitev ustave in uvedbo totalnega, totalitarnega nadzora. Kdor se jim bo upiral, ga bodo likvidirali. Če bo imel srečo, ga bodo le internirali. Toda internacija – lagerji, gulag – čaka vse patriote (čakajo jih »jame in rudniški jaški«, bi rekel Janša). Amerika se lahko totalitarni policijski državi izogne le tako, da vojska in policija ne ubogata ukazov novega Vodje, novega Hitlerja ( ja, Joeja Bidna). Vse ostale poti peljejo v diktaturo. Tiranijo. Komunizem. Lahko bi se včlanili v Janševo SDS, ki Sloveniji napoveduje totalitarizem – »neokomunistična vlada« je že tu.

Proud Boys, ki si na glavo natikajo rdečo trumpovsko kapo (z napisom »Naredimo Ameriko spet veliko«), majice pa opremljajo bodisi z napisom »Pinochet ni naredil nič narobe« ali akronimom 6MWE (»6 million wasn’t enough«, »6 milijonov ni bilo dovolj«, kar se nanaša na število Judov, ki jih je vzel nacistični holokavst), verjamejo v teorije o »genocidu nad belci«, »izumrtju belcev« in »veliki zamenjavi«: zarotniške liberalne elite, povezane z Judi, hočejo belce z množičnim priseljevanjem, splavi, rasno integracijo, medrasnimi zakonskimi zvezami in nasiljem zamenjati z nebelci, kristjane z muslimani.

Ne prvih ne drugih – ne Oath Keepers ne Proud Boys, ki bi se jim sijajno podal slovenski ponosni slavilec Hitlerja (»Hitler je bil heroj«), čigar Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot je Janševa SDS podelila status nevladne organizacije v javnem interesu – niso obsodili zato, ker zagovarjajo teorije zarote, ampak zato, ker so napadli Kapitol. Toda s tem, ko so napadli Kapitol, so povsem nedvoumno pokazali, kako toksične, vnetljive in eksplozivne so teorije zarote. Od teorije zarote do prave zarote – do političnega nasilja, puča, napada na kongres – je le korak. Ne brez razloga: teorije zarote so postale oblika sovražnega govora – prežete so z brutalno, nasilno, paranoidno retoriko, ki kliče akcijo. In kri. Algoritmi jih delajo še viralnejše. Še udarnejše. Še smrtonosnejše.

Vse te, ki so pučistično napadli Kapitol, pa druži teorija zarote QAnon (med napadom so bili v »dresih« QAnona), po kateri naj bi se Trump skrivaj pripravljal na epski obračun z zarotniško satanistično-pedofilsko-kanibalsko kabalo, ki naj bi jo spletali demokratska stranka, elite, globoka država, osrednji mediji in Hollywood, ki naj bi jo vodila Hillary Clinton in John Podesta, predsednik njene predvolilne kampanje, in ki naj bi se shajala v kleti washingtonske picerije Comet Ping Pong, kjer posiljuje in obredno pobija zasužnjene otroke. Trump naj bi dal vse te zarotniške zlikovce pobiti, tako da naj bi Ameriko čakale množične eksekucije. Tekla bo kri! Državljanska vojna. QAnon – ves toksičen in militanten in zastraševalen in apostolski in apokaliptičen – obljublja »krvavo katarzo kulturne vojne, ki bo kulminirala v množični eksekuciji demokratov,« pravi Adele M. Stan (The Forum).

V QAnonu, ki je privrel leta 2017, leto po aferi pizzagate, tlijo vse stare teorije zarote (Protokoli sionskih modrecev, pedofilski vladarji, novi svetovni red, komunistična nevarnost ipd.). QAnon, izraz rasnega resentimenta in večne, kronične preganjavice, ki mučita desnico (svet se ji prikazuje kot zarota, bi rekla Spomenka Hribar), je nova mati vseh teorij zarote, saj pojasni vse, odgovori na vsa vprašanja, odklepa vse misterije, verniku pa obljublja, da bo zakulisje zgodovine gledal iz prve vrste. Ko so Trumpa leta 2020 vprašali, kaj misli o tem, da ga privrženci QAnona tako slavijo, je odvrnil: »Slišal sem, da so to ljudje, ki ljubijo domovino.« Saj. Na kongresnih volitvah je kandidiralo veliko privržencev QAnona, številni republikanski senatorji in kongresniki prikimavajo QAnonu, večina republikancev verjame, da je QAnon verodostojen, četrtina pa je popolnih vernikov (tako kažejo javnomnenjske ankete). Dobro znani QAnonski slogan – »Kamor gre eden, gremo vsi« – zelo spominja na Janšev slogan »Več ko nas bo, prej bomo na cilju«.

Vsekakor. Picerija Comet Ping Pong, ki sploh nima kleti, je potem doživela številne napade, grožnje in požige, 4. decembra 2016 pa je vanjo vstopil tip s puško in jo prerešetal – hotel je razbiti pedofilsko mrežo in rešiti otroke!

Teorije zarote, ki so obsedle desnico, so nevarne.

Še huje: tip, ki je vstopil v picerijo in začel streljati, se je obnašal kot tipični ameriški psihopat, ki vstopi v šolo in začne streljati na otroke. Teorije zarote, na katere se lepi desnica, iz ljudi vlečejo najslabše – ali pa jih spreminjajo v psihopate.

Ko slovenski ali ameriški konspirologi vzkliknejo »svoboda«, planite v zaklon!

Novi birokrati nasilja

Ko je bilo 6. januarja 2021 juriša na Kapitol konec, so vsi ti jurišniki, predvsem Oath Keepers, odšli v italijansko restavracijo Olive Garden – kot da ni nič. Najprej so opustošili Kapitol, potem pa so šli mirno in brez slabe vesti jest. Zlo je banalno. Hannah Arendt je to opazila pri nacistih, vojnih zločincih, ko je leta 1961 za revijo New Yorker poročala o sojenju Adolfu Eichmannu, ki je organiziral transport Judov v taborišča »končne rešitve judovskega vprašanja«. Ni izgledal pošastno, demonično ali diabolično, temveč povsem običajno, prozaično, »strašno normalno«. Kot birokrat. Birokrat nasilja. Ko je poslal vlak Judov v Auschwitz, je šel v italijansko restavracijo in tam mirno jedel, kot da se ni nič zgodilo. Ni bil sposoben razmišljanja, kaj šele kritičnega razmišljanja – razmišljanja s pozicije nekoga drugega. Bil je brez empatije. Spominjal jo je na Meursaulta, protagonista Camusovega Tujca, ki ubije nekega Arabca, potem pa se obnaša tako, kot da se ni nič zgodilo. Kot da je storil nekaj vsakdanjega, običajnega, rutinskega. Nima občutka, da je naredil kaj narobe. Kot ga ni imel Eichmann.

Ta eichmannovski občutek, da ne delajo nič narobe, pa imajo tudi Trumpovi jurišniki, Oath Keepers, Proud Boys in drugi konspirološki belski nacionalisti, prepričani, da jih bodo zamenjali. Na razvpitem rasistično-neonacističnem shodu »Združimo desnico« v Charlottesvillu so leta 2017 – v času, ko je vzletel QAnon – vzklikali: »Judje nas ne bodo zamenjali! Judje nas ne bodo zamenjali!« Ne, niso sposobni razmišljanja, kaj šele kritičnega razmišljanja – razmišljanja s pozicije koga drugega. Empatije ne poznajo, zato tudi nimajo občutka, da delajo kaj narobe. Ali da je kaj narobe delal fašistoidni Gustavo Pinochet – ali pa Hitler.

Eichmann je bil prazen, izgubljen, brezciljen. Ni vedel, kaj bi s sabo. Nacistom se je pridružil, da bi dobil ideologijo, ki bi ga prerodila, osmislila in usmerila. Ki bi mu pokazala smisel in cilj. Ki bi mu pokazala, kaj naj s sabo. Ki bi mu omogočila napredovanje. Podobno velja za Trumpove jurišnike: prazni so, izgubljeni, brezciljni, ne vedo, kaj bi s sabo – teorijo zarote pograbijo, ker jo potrebujejo. Teorija zarote jih prerodi, osmisli in usmeri. Pokaže jim cilj. Pokaže jim, kaj naj s sabo.

Teorije zarote delujejo kot nacistična ideologija, ki je itak temeljila na lunatični, pogubni konspirološki podmeni – da so za vse nemške in svetovne tegobe krivi Judi! Teorije zarote skrajne desničarje – prežete z belskim nacionalizmom, ksenofobijo, islamofobijo, antisemitizmom, mizoginijo ipd. – spreminjajo v hladnokrvne birokrate nasilja.

A tako – kot banalni, prozaični, kritičnega razmišljanja nesposobni birokrati nasilja, ki so jih pregnetle teorije zarote – izgledajo tudi vsi tisti slovenski skrajni desničarji, zagovedni troli in dementni konspirologi, ki se plazijo po spletnih forumih, projanšističnih portalih in ljubljanskih ulicah: objokujejo žrtve komunizma in povojnih pobojev, a sami bi pobili vse, ki se ne strinjajo z njimi. Na forumu razlagajo, koga vse bi postavili pred zid, potem pa se grejo igrat s svojim otrokom. Kot da se ni nič zgodilo. Ali pridejo pred nacionalko, grozijo novinarjem in novinarkam, potem pa gredo na klobaso. Kot da se ni nič zgodilo.

Teorije zarote ljudi desenzibilizirajo, polarizirajo, radikalizirajo, ekstremizirajo. Še več, teorije zarote ljudi tako blazno dobro in kruto desenzibilizirajo, polarizirajo, radikalizirajo in ekstremizirajo, da ne preseneča, da so postale politično orodje št. 1. Skrajnodesničarski politiki in populisti z avtokratskimi nagibi so jih pograbili – con gusto. Ni jim treba več misliti – teorije zarote mislijo namesto njih. In ja, tudi namesto ljudi, njihovih volivcev.

Teorije zarote so ultimativni dokazi za vse. Če tako pravi teorija zarote, potem je to res! Drugih dokazov sploh ne potrebuješ. In res, teorije zarote so edini dokaz, da so Trumpu ukradli zmago. Drugi dokazi so nepotrebni in popolnoma nesmiselni: Trump in njegovi privrženci se pač zavedajo, da so teorije zarote atraktivnejše, impresivnejše in učinkovitejše od dejstev, kaj šele od demokracije. Le teorije zarote te lahko prisesajo na tipa, kot je Trump (ali Janša). Bi ga vsi ti ljudje sploh volili brez teorij zarote? Bi ga ljubili, bi mu verjeli, bi kupovali rdeče čepice – brez teorij zarote? Bi se zanj tepli, bi zanj grizli, bi zanj prelivali kri – brez teorij zarote? Bi to res počeli, če tiste teorije zarote ne bi prijele – in če ne bi bile zdizajnirane tako, da primejo? In absolutno primejo: populista povezujejo z njegovimi volivci. Tem omogočajo, da še naprej sanjajo. Da še naprej ostajajo v svojem »noriškem kraljestvu«.

Ko ljudje pograbijo teorije zarote, postanejo del stroja, ki perpetuira sovraštvo, nestrpnost, nasilje. Še huje: teorije zarote sovraštvo, nestrpnost in nasilje, ki jih sprožajo, obenem tudi normalizirajo. Sovraštvo, nestrpnost in nasilje tako postajajo nekaj vsakdanjega, povsem običajnega, rutinskega. Banalnega. Nič takega. Ali pa – nič posebnega. Ker so nekaj vsakdanjega in banalnega, se jim nihče več ne upira. Nihče jih več ne obsoja. Če pa jih že ravno kdo obsoja, potem jih obsoja na banalen, vsakdanji, rutinski, desenzibiliziran način – pro forma.

Neznosna lahkost dovzetnosti za avtokrate Politiki, ki vladajo s teorijami zarote, imajo avtokratske ambicije in afinitete, še toliko bolj, ker teorije zarote delajo zanje, ali natančneje: teorije zarote so orodje za podrejanje in obvladovanje ljudi, za indoktrinacijo, za pranje možganov. Hannah Arendt je v Izvorih totalitarizma, ki jih je objavila leta 1951, opozorila, da so idealni subjekti totalitarne oblasti ljudje, za katere razlika med faktom in fikcijo – resnico in lažjo – ne obstaja več. In zdaj smo natanko tam, v postresničnih časih, dobi lažnih novic, alternativnih dejstev in teorij zarote, ki skrbijo, da razlika med resnico in lažjo – faktom in fikcijo – medli, bledi in izginja, kar pri ljudeh pospešuje desenzibilizacijo in povečuje dovzetnost za populizem in avtokrate, za poslušnost in uboganje.

Ne preseneča, da o državljanski vojni govori prav Janša, ki kaže živ smisel za postresničnost, lažne novice, teorije zarote, populizem in avtokracijo, kakor tudi ne preseneča, da vojska, ki jo po Ljubljani vozi Rupar, s protesta za višje penzije poslušno in ubogljivo odkoraka prav pred nacionalko, dolgoletno tarčo Janševih napadov, kjer ponavlja Janševe največje hite (»prostitutke«).

Ko je Judith Butler pred dobrimi desetimi leti v Guardianu pisala o Hanni Arendt in »banalnosti zla«, je poudarila: »Njena obsodba Eichmanna je segla onstran njega v zgodovinsko obdobje, v katerem je pravo razmišljanje izginjalo, ‘misljivi’ pa so – kot posledica tega – čedalje bolj postajali zločini proti človeštvu. Degradacija razmišljanja je šla z roko v roki s sistematičnim uničevanjem prebivalstva.«