Grozljive izpovedi

Primeri domnevnega nasilja na ljubljanski psihiatrični kliniki

Medijski portal N1 je po pogovorih s pacienti, njihovimi svojci in več zaposlenimi razkril primere domnevnega nasilja na ljubljanski psihiatrični kliniki. V pričevanjih domnevne žrtve opisujejo, kako naj bi bili tamkajšnji zaposleni večkrat prekoračili pooblastila, bolnike brez potrebe privezovali na posteljo, čezmerno sedirali in dobesedno mučili, pretepali, dušili z blazinami in se nad njimi izživljali. Navedbe so potrdili tudi nekateri zaposleni.

Dan po razkritjih N1 je potekala mednarodna konferenca o deinstitucionalizaciji na področju duševnega zdravja, katere udeleženci so v skupni izjavi zapisali, da so jih pričevanja šokirala, ne pa presenetila. »Psihiatrične bolnišnice so bile zgodovinsko prostori nasilja in prostorskih omejitev. Če so nekoč ljudi vezali na verige, so bili do nedavnega stisnjeni v prisilne jopiče, danes jih vežejo jermeni. Nekoč so bili mučeni z nasilnimi operacijami, lobotomijo in elektrošoki. Danes so jih nadomestile injekcije za umirjanje,« so zapisali.

Da je pričevanja treba nujno vzeti resno in jih raziskati, je opozoril varuh človekovih pravic Peter Svetina, podobno menijo pri Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Pri Inštitutu 8. marec in Glasu ljudstva so šli celo korak dlje in zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana pozvali k odstopu. Javnosti naj bi več mesecev prikrival sume nasilja nad pacienti. Minister je na novinarski konferenci pojasnil, da so prejeta obvestila o sumih nasilja resda hoteli preveriti »proč od oči javnosti«, vendar so, še pred razkritji N1, odredili sistemski nadzor klinike in zoper neznanega storilca policiji naznanili sum storitve kaznivega dejanja.

V vodstvu klinike, z generalnim direktorjem Bojanom Zalarjem na čelu, o resničnosti pričevanj o domnevnem nasilju dvomijo, a so kljub temu naklonjeni dodatnemu nadzoru. Zalar je v izjavi za medije, ko so ga novinarji vprašali, zakaj na kliniki dvomijo o pričevanjih, precej razburil z besedami: »Dvajset let nazaj je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab pa jih je bilo devet res. Danes pa od desetih ne vem, ali je ena res, ker je to del nečesa, del sistema.« Namesto da bi govoril o nasilju, je podvomil o resničnosti prijav. V Inštitutu 8. marec so zapisali, da gre za »pomanjkanje občutljivosti in razumevanja problematike spolnega nasilja in zlorab«.

Sociologinja dr. Darja Zaviršek, opozarja, da smo v Sloveniji v zadnjih letih pozabili na področje deinstitucionalizacije v psihiatriji. Po njenem mnenju se premalo posvečamo »razvoju skupnostnih centrov za duševno zdravje, kamor bi ljudje lahko prišli po pomoč, ko jim še ne bi šlo res slabo. V katerih bi uporabniki poznali osebje in obratno. In kjer bi bili glasovi različnih strok in uporabnikov enakovredno slišani.« Šele to bi zagotovilo individualizirano obravnavo. »V centrih za duševno zdravje po svetu se bolje godi ne le uporabnikom, temveč tudi osebju. Namesto tega so bila prizadevanja usmerjena v odpiranje večjega števila varovanih oddelkov in danes celo v nove psihiatrične institucije za otroke, z eno besedo: v nadzor in ne v podporo.«