Vladna anketa o volitvah

"Kaj se vam zdi pomembno pri volilnem sistemu?"

Volilni sistem je v Sloveniji večno aktualna politična tema. Doslej je bilo predlaganih že več različnih sprememb ali celo zamenjava enega sistema z drugim, a sistem še vedno ostaja enak.

Vlada Roberta Goloba in njegova koalicija, ki delujeta na podlagi koalicijske pogodbe, ta pa predvideva tudi spremembe volilnega sistema, zdaj volivke in volivce v spletni anketi sprašujeta, kaj si mislijo o različnih volilnih sistemih in volitvah nasploh.

V Sloveniji so v preteklosti volivke in volivci že enkrat izražali voljo, kar zadeva volilni sistem, in to na referendumu leta 1996, ko so lahko izbirali med proporcionalnim, mešanim in dvokrožnim večinskim volilnim sistemom. Nobeden ni zbral dovolj podpore, nazadnje pa je ustavno sodišče v eni izmed najspornejših odločitev v svoji zgodovini odločilo, naj se uveljavi večinski. Kasneje je dvotretjinska večina državnega zbora, med njimi so bili tudi poslanci stranke SLS + SKD, sprejela ustavno spremembo, s katero sta se vzpostavila štiriodstotni prag za vstop strank v parlament in proporcionalna sestava državnega zbora.

Večinski volilni sistem danes sicer še vedno zagovarja SDS, ker naj bi omogočal stabilnejše vlade. To drži, a večinski volilni sistemi to omogočajo tako, da nesorazmerno nagrajujejo zmagovito stranko, ki potem večinoma brez težav sama sestavi in vodi vlado. Če bi na zadnjih državnozborskih volitvah glasovali po večinskem volilnem sistemu, bi Gibanje Svoboda na podlagi izida – podpore tretjine volivcev (34,4 odstotka) – v državnem zboru zasedlo absolutno večino poslanskih sedežev in bi samo sestavilo vlado, ki bi bila neskončno trdna.

Če že govorimo o pomenu stabilnih vlad, bi se bilo treba tudi vprašati, kakšne so negativne posledice vlad, ki jih sestavljajo ministri ene same stranke z absolutno podporo poslancev iste stranke v državnem zboru. V veljavnem proporcionalnem volilnem sistemu so namreč nujni dogovori, koalicijska usklajevanja med vsaj dvema, če ne celo več političnimi strankami, to pa tako ali drugače preprečuje preveliko samovoljo ene stranke.

Zadnja leta se veliko govori o spremembi proporcionalnega sistema z dodatkom prednostnega glasu, s čimer bi volivci dobili vpliv na poimensko sestavo državnega zbora, ki ga sedaj nimajo. Poleg tega v Gibanju Sinteza, v katerem sodeluje tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič, zagovarjajo uvedbo kombiniranega sistema.

Zdaj pa, kot smo zapisali na začetku, kabinet predsednika vlade s spletno anketo o volitvah in volilnih sistemih za mnenje sprašuje volivke in volivce. V kabinetu dr. Roberta Goloba pojasnjujejo, da tudi dosedanji pogovori o tej temi pod njihovim vodstvom niso dali rezultatov v obliki potrebne dvotretjinske podpore kateri od predlaganih sprememb volilnega sistema. Veljavna koalicijska pogodba glede volilnega sistema načrtuje spremembe v smeri okrepitve vpliva volivcev na izbiro poslanca, »kar v praksi najverjetneje pomeni neke vrste preferenčni glas. Trenutno za spremembo v smeri preferenčnega glasu, ki je bila predlagana že v prejšnjem mandatu, potrebna dvotretjinska večina še ne obstaja.«

V prihodnje, pravijo, načrtujejo »kar nekaj aktivnosti, ki bodo namenjene vsem ciljnim skupinam in ena med njimi – namenjena najširši splošni javnosti – je omenjeni vprašalnik. Njegov namen je volivke in volivce dodatno izobraziti o osnovnih značilnostih posameznih volilnih sistemov ter jih vprašati, kaj se jim zdi pomembno pri volitvah.« Dodajajo, da je vprašalnik »nastal interno v kabinetu predsednika vlade, tekst in vprašalnik pa je pred objavo pregledal tudi prof. dr. Igor Kaučič, strokovnjak za ustavno pravo in volilne sisteme. Vprašalnik je zgolj informativne narave in ni namenjen meritvam ali ocenjevanju javnega mnenja. Rezultati bodo najverjetneje zgolj pokomentirani na enem od posvetov.«

Če vas zanimajo volilni sistem, politična participacija in aktivno državljanstvo, lahko torej odgovorite na vladni vprašalnik, ki ga najdete na spletni strani gov-ankete.si/posvet-volitve. A že danes je jasno, da bo morala vladajoča koalicija, če naj bi res zagotovila spremembo ustave v zvezi z volilnim sistemom, za kaj takšnega nagovoriti tudi poslance stranke NSi.