Rezi v vezivo družbe

V Mariboru že 59 let izhaja revija Dialogi, ki spodbuja kritično misel na področju kulture, umetnosti in humanistike. Posebej se posveča civilni družbi, neodvisni kulturi, odpira javne razprave in premisleke o pomembnih družbenih temah, pri čemer še zdaleč ni le mariborska, saj je pomembna za ves slovenski prostor, odmeva pa tudi mednarodno. Naslednje leto bi morali obeležiti jubilejni, 60. letnik. Vprašanje pa je, ali ga bodo res.

Obstoj revije Dialogi je namreč resno ogrožen, ker Mestna občina Maribor ne želi izpolniti svojih zavez glede sofinanciranja v letu 2023. To je resna težava, saj v primeru, da revija tega že odobrenega sofinanciranja ne bo dobila, lahko pozabi tudi na državno sofinanciranje, ki je njen ključni vir prihodkov. Če mariborska občina Dialogom sredstev ne bo zagotovila, bo revija, ki z obravnavano vsebino ne more biti komercialna, v najboljšem primeru izdala kako številko manj, v najslabšem pa bo nehala izhajati.

Dialogi so se v podobnih težavah znašli že pred desetletjem, ko je občino vodil arogantni Franc Kangler; nastopil je čas ljudskih vstaj, ki so odnesle župana in nato na državni ravni še drugo Janševo vlado. In zakaj sofinanciranje Dialogov ogroža sedanji župan Saša Arsenovič? Kot je znano, je mariborska občina v hudih finančnih težavah. Že lani je račune plačevala s težavo, kar so občutili vsi, od domov za starostnike do vrtcev. Mnogi so sredstva za leto 2022 prejeli letos, letošnji proračun pa je bil sprejet šele aprila. Luknja v njem naj bi bila tolikšna, da bo občina primorana v velike reze, pri čemer naj bi svoje škarje uperila v štiri izbrana področja – kulturo, šport, socialo in mladino.

Razlogov za težave naj bi bilo več. Podražitve, ki so posledica vojne v Ukrajini in pandemije. Kasneje sprejeti proračun in »nagajanje« občinskih svetnikov, ki vse do nedavnega niso želeli potrditi županovih načrtov o povišanju cen javnih storitev. Na občini so opozorili celo na 20-milijonski primanjkljaj v financiranju občin s strani države, ki se vleče od leta 2006.

A vsem se razlogi ne zdijo najbolj prepričljivi, prej naj bi bili krinka za izjemno slabo vodenje občine pod sedanjo ekipo, kar kliče po županovi odgovornosti. »Ne moremo pristajati na izjave, da denarja ni. Denar je, ampak je usmerjen v napačne stvari,« so v ponedeljkovem javnem pismu zapisale mariborske nevladne organizacije s področja kulture ter občinski svet pozvale, naj opravlja svoje delo, župana pa, če občine ne vodi ustrezno, razreši.

V torek popoldne so nato z občine sporočili, da so sklenili pri programskih razpisih na področjih, ki so se znašla najbolj na udaru, zagotoviti 80 odstotkov prvotno predvidenih sredstev, pri sofinanciranju projektov pa naj bi zagotovili 60 odstotkov razpisanih sredstev ali malo več kot polovico. Ker so letošnji programi konec junija vsaj polovično že izvedeni, nekateri tudi v celoti, bodo ti ukrepi mesto v drugi polovici leta zelo prizadeli. Vsebin bo bistveno manj, najhuje pa bodo prizadete tiste organizacije, ki so najbolj odvisne od občine, denimo Radio Marš. Kako jo bo odnesla revija Dialogi, bo jasno ob izdaji nove odločbe.

Mariborska občina naj bi z rezi prihranila 293.000 evrov. V prihodnjih mesecih pa naj bi, tako vsaj načrtujejo, zaostrene razmere omilili, in sicer s sredstvi EU, prodajo premoženja, začetkom črpanja kredita in trenutno še nedosegljivimi državnimi sredstvi za vlaganje v kulturno infrastrukturo.

A napovedane reze je vseeno treba obravnavati resno in širše od zgolj mariborskega konteksta. Še bolj kot sami rezi, četudi bodo imeli daljnosežne posledice, boli premislek, zakaj jih je občina sklenila uveljaviti ravno na področjih kulture, športa, sociale in mladine. Torej na področjih, ki so vezivno tkivo družbe, ki gole stavbe in ljudi povežejo v skupnost, v mesto. Je mogoče, da se župan tega ni zavedal? Ali pa se je in je vseeno izbral takšno pot? Kaj od obojega je huje?

Kultura je poleg tega področje, kjer živi kritična misel; prav zato je bila pod prejšnjo vlado tako zelo na udaru. Je v Mariboru podobno?