Zaposleni v visokem šolstvu opozarjajo na stiske najslabše plačanih

Visokošolski sindikat je vnovič organiziral stavko zaposlenih na vseh treh javnih univerzah, ob čemer so stavkajoči posebej opozorili na nujnost odprave plačnih nesorazmerij in dvig plač zaposlenim na delovnih mestih skupine J, kamor med drugim spadajo lektorji, bibliotekarji, informatiki in računovodski delavci. Menijo, da je trenutni vladni predlog zvišanja plač zgolj za en plačni razred preskromen, saj zaposleni s primerljivo ali celo nižjo izobrazbo v osnovnih in srednjih šolah prejemajo znatno višje plače.

Zaposleni v visokem šolstvu so se v torek zbrali na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je zbrane nagovoril prodekan fakultete Samo Uhan. Ta je dejal, da stavke v šolstvu niso toliko odvisne od vsakokratnih vlad, pač pa gre za vprašanje razmerij moči, ki jih morajo s stavko spremeniti. »Borimo se proti banalnosti trenutka, ko pristajamo, da je to, kar počnemo, degradirano in banalizirano, tekmujemo s kvaziznanstvenimi razlagami, politiki in politikami, ki ne razumejo pomena tega, kar univerza sploh počne,« je dejal Uhan.

Predsednik sindikata Gorazd Kovačič je poudaril, da vlada šolnikom ponuja odpravo plačnih nesorazmerij v višini štirih plačnih razredov, najnižje plačanim v visokem šolstvu pa le v višini enega. »To je nelogična asimetrija, saj na delavcih z univerzitetno izobrazbo stoji in pade ves naš delovni proces,« je prepričan.

Na dogodek sta bila vabljena tudi visokošolski minister Igor Papič in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, vendar se ga nista udeležila. Zaposleni so ju povabili, da bi jima zastavili vprašanja glede zahtev, a so jih nato, ker minister in ministrica nista bila prisotna, zastavili lutkama, ki sta ju simbolično nadomestili na odru.

Valerija Kotnik, zaposlena v administraciji, se je tako spraševala, zakaj se vladi zdi ponudba zvišanja zgolj za en plačni razred sprejemljiva. Zaposlenim do 11. plačnega razreda bi tak dvig namreč mesečno prinesel zgolj 11 evrov neto plače več, tistim med 40. in 45. plačnim razredom pa okoli 45 evrov več. Na prekarnost mladih raziskovalcev je opozorila Tonja Jerele, ki je dejala, da plače mladim po plačilu najemnine in položnic preprosto ne omogočajo preživetja – univerzitetni prostor pa tako postaja namenjen le tistim, ki si delo v njem lahko privoščijo. Med prisotnimi je spregovorila tudi asistentka, ki je dejala, da je pri menjavi zaposlitve z osnovne šole na univerzo padla za 11 plačnih razredov. Po pritožbi so ji sicer odobrili najvišjo možno plačo, ob čemer pa je bila ta – kljub doktoratu, pisanju člankov in rednemu izobraževanju – še vedno za en plačni razred nižja, kot če bi ostala v osnovni šoli.

Ministrica za javno upravo odgovarja, da bi se morala prenova plačnega sistema v javnem sektorju izvajati »v dialogu za pogajalsko mizo«, na ministrstvu pa poudarjajo, da »tovrstni stavkovni shodi niso mesto, kjer bi se iskale rešitve«. Na visokošolskem ministrstvu podobno odgovarjajo, da bi se morale plačne zahteve reševati na krovni ravni in po stebrih. Glede na »intenzivnost pogajanj« in glede na to, »da je še vse odprto«, ocenjujejo, da je stavka neupravičena.