Ženske so lažnivke?

12. maja se je zaključilo več kot tri leta trajajoče sojenje peterici fantov, ki so na pokopališče odpeljali 15-letno dekle ter se potem nad njo izmenjaje izživljali v različnih oblikah prisilnih spolnih aktov. Sodišče jih je oprostilo. Po naših informacijah – sodba namreč še ni napisana – zato, ker naj bi žrtev skupinskemu posilstvu ne nasprotovala dovolj odločno. Že pred objavo to vzbuja v pravni stroki skrbi: bo namreč sodišče dejansko razsodilo, da so lahko nenačrtovani spolni odnosi na pokopališču med petnajstletnico in več odraslimi moškimi sporazumni?

Kako sodišča sploh odločajo v teh primerih? Kako pride posamezni sodnik ali sodnica do stališča o nekem dogodku? V takih procesih imajo izjemno pomembno vlogo sodni izvedenci. Glede opisanih dilem se tako sodniki in sodnice v slovenskem pravnem sistemu zanašajo tudi ali predvsem na izvedenska mnenja izvedencev psihološke stroke. Čisto po naključju se je javnost v preteklih tednih srečala z izjavami enega najbolj uglednih slovenskih sodnih izvedencev na tem področju. Gre za sodnega izvedenca psihološke stroke z več kot tridesetletno prakso Bojana Zalarja, ki je hkrati dolgoletni generalni direktor psihiatrične klinike. A žal ga je javnost spoznala predvsem prek mimogrede navržene izjave, da kar devet od desetih žensk o spolnih zlorabah in nasilju v družini laže.

Zalar se je namreč v vlogi direktorja ljubljanske psihiatrične klinike na posebni novinarski konferenci odzval na pričevanja o psihičnem in fizičnem nasilju nad njihovimi pacienti, vse skupaj označil za medijski linč in dodal, da bo odstopil le, če uspe komurkoli dokazati, da do zlorab res prihaja. Nekako mimogrede pa je o spolnem in družinskem nasilju nad ženskami dejal tudi tole: »Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Pred dvajsetimi leti je bilo prijavljenih deset spolnih zlorab, devet jih je bilo resničnih. Danes od desetih ne vem, če je ena resnična. Ker je to del nečesa, del sistema.«

Na to so se z začudenjem odzvale civilna družba in nevladne organizacije, ki delujejo na tem področju, pa tudi vse mogoče institucije in politični voditelji na čelu s pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan. Slednja je dejala, da je s tem »zbudil dvom o svoji verodostojnosti kot sodni izvedenec« ter »okrnil ugled in verodostojnost sodnega izvedenstva«, in zoper njega kot sodnega izvedenca uvedla disciplinski postopek. Zalar se je potem odzval z nekakšnim opravičilom, v katerem je dejal, da je »podatke uporabil presplošno« in da je govoril predvsem o »razveznih postopkih in postopkih dodelitve otrok«. Ob tem je še dodal, da seveda krivdo za dvom o resničnosti izjav »dejanskih žrtev« spolnih zlorab nosijo tiste ženske, ki podajajo »lažne prijave« in ne morda kdorkoli drug. Pozna pa tudi rešitev tega problema: »Ljudi, ki to izkoriščajo v lasten prid, je treba sankcionirati. To škoduje tistim, ki so prave žrtve in so zaradi velikega števila lažnih prijav, tudi zaradi takšnih izmišljotin, lahko spregledani, problem pa s tem izgublja težo.«

Zalar je dejansko s tem stopil še korak naprej od svoje zavržene izjave o lažnivih ženskah. Bo torej najprej on ali kak drug izvedenec psihološke stroke presodil, ali prijaviteljica spolnih zlorab oziroma nasilja v družini laže ali ne, potem pa bodo tiste, za katere bo »ugotovljeno«, da lažejo, »sankcionirane«, kaznovane? In to naj bi pomagalo prijaviteljicam, ki ne lažejo? Se je zavedal pavšalne obtožbe, da sodi moralnost ljudi na podlagi spola?

Videz nepristranskosti mora veljati enako kot za sodnika tudi za sodnega izvedenca, saj je pomočnik sodišča in ima v tem smislu podobno vlogo kot sodnik.

Je starosti sodnega izvedeništva za področje klinične psihologije res še mesto med sodnimi izvedenci? Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da v tovrstnih disciplinskih postopkih odloča minister, pristojen za pravosodje (v našem primeru ministrica Švarc Pipan) in lahko izda odločbo o izbrisu izvedenca iz registra sodnih izvedencev, če mu je bil »v disciplinskem postopku z odločbo izrečen začasen ali trajen odvzem pravice opravljati delo sodnega izvedenca«. Ministrica ima sicer na voljo tudi več blažjih disciplinskih ukrepov, disciplinski ukrep pa mora biti sorazmeren s težo kršitve.

Splošno mnenje, ki ga delijo poznavalci tovrstnih sodnih postopkov iz pravosodnih vrst, je, da je Zalar ravnal izrazito nepremišljeno, neprimerno, nestrokovno in neokusno, ker tovrstni populizmi lahko naredijo veliko dolgotrajne škode predvsem žrtvam spolnih in drugih zlorab, ki se že danes težko odločajo za prijave na policiji in posledične mukotrpne sodne postopke. Profesionalci na tem področju, in Zalar naj bi to bil, bi morali biti pri ocenah izjemno zadržani. Vsak izvedenec bi moral biti ne samo pri podaji konkretnega mnenja, pač pa pri podaji katerih koli izjav, ki niso statistično opremljene in ne temeljijo na dejanskih raziskavah, izjemno zadržan ali bi se jim, še bolje, moral izogibati.

Težava pa je, da gre za širšo problematiko. Zalar je, če uporabimo kar njegove besede, zgolj »del nečesa, del sistema«, ki nikakor ni brez lastnih, permanentnih in nerešenih težav. Kakšna je sploh strokovna moč izvedencev? Na to je v analizi izvedenskih mnenj psihološke stroke, ki jo je pripravil za vrhovno sodišče, pred leti opozoril sodni izvedenec za področje psihologije dr. Igor Areh, sicer predstojnik katedre za družboslovje, humanistiko in metodologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Zatrjuje namreč, da so metode slovenskih sodnih izvedencev za to področje v primerjavi s sodobnimi standardi pogosto premalo znanstvene in s tem vprašljive dokazne vrednosti; ta je po njegovem mnenju vprašljiva celo v najboljših okoliščinah. Mednarodne raziskave na tem področju namreč kažejo, da je »ujemanje med napovedmi (diagnozami) kliničnih psihologov 40-odstotno. Pri sodnem ocenjevanju osebnosti pa pade na le 18 odstotkov.«

Najprej pa se ustavimo pri vprašanju, kaj sploh počnejo sodni izvedenci psihološke stroke, kakšne so njihove naloge v sodnih postopkih. Sodni izvedenci za sodišča pripravljajo strokovna mnenja, v katerih recimo ocenjujejo prištevnost in kazensko odgovornost, sposobnost oseb za sojenje, ocenjujejo spolne prestopnike in njihove žrtve, izdelujejo ocene za urejanje skrbništva ali stikov in tako naprej. »Gre torej za psihološko presojo osebnosti, pri čemer se uporabljajo različni viri informacij, npr. testi, vprašalniki, intervjuji, opazovanje vedenja in ocenjevalni seznami,« o tem piše Areh. In sodišče se zanaša na sodne izvedence, na njihove psihološke profile storilcev ter žrtve; ne nazadnje podajajo tudi oceno, kdo bolj verjetno laže in kdo govori resnico. Ocenjujejo namreč tudi osebnostno strukturo, resnicoljubnost in verodostojnost ljudi. Sodišču pomagajo ugotoviti, ali določena oseba, recimo žrtev spolnega napada, govori resnico, prireja dejstva ali celo laže.

»Treba je vedeti, da je psihologija nekoliko mehkejša veda od morda katere druge, če se tako izrazim. Drugače je, ko recimo sodni izvedenec za gradbeništvo izračuna parametre pri gradnji določenega objekta. Gre za veliko vrednostnih sodb in še toliko več je odvisno od posameznega izvedenca. Izvedenci si na tem izvedenskem področju tudi nemalokrat nasprotujejo. Prav zato so izjave, kot jih je podal Zalar, še toliko bolj problematične,« pojasnjuje kazenski odvetnik dr. Blaž Kovačič Mlinar, ki se sam pogosto srečuje s sodnimi izvedenci, in dodaja, da mora »videz nepristranskosti veljati enako kot za sodnika tudi za sodnega izvedenca, saj je pomočnik sodišča in ima v tem smislu podobno vlogo kot sodnik«.

Sodni izvedenci psihologi ocenjujejo resnicoljubnost in verodostojnost obdolžencev spolnih napadov in tudi njihovih žrtev. Ocenjujejo, kdo laže, žrtev ali domnevni storilec.

Kovačič Mlinar dodaja, da na splošno nima slabih izkušenj s sodnimi izvedenci, da pa se seveda tudi kdaj zgodi, da izvedenci niso na ravni, na kateri bi morali biti: »Pred leti smo imeli primer, ko je šlo za spolne zlorabe. Naleteli smo na izvedenca, ki je o spolnih zlorabah dedka nad vnukinjo dejal nekako, da je normalno, če vsak dedek malo poljublja svojo vnukinjo.« Ob tem dodaja: »Naši stroki je ob tem znana študija dr. Igorja Areha, ki je na podlagi analize izvedenskih mnenj sodnim izvedencem psihološke stroke očital, da ne opravljajo svojega dela dovolj znanstveno, potem pa je postal žrtev neskončne negativne kampanje združenih izvedencev na tem področju. Zdi se mi, da bi izvedenci s tega področja potrebovali malo introspektive, nekako konstruktivne samokritike.«

Na kaj je pravzaprav opozoril Areh? Iz njegove analize izhaja, da »načrtovanje izdelave izvedenskega mnenja v Sloveniji ni ravno najbolj premišljeno in znanstveno utemeljeno«. V svoji analizi navaja, da je Zvezno vrhovno sodišče Nemčije postavilo jasne standarde sprejemljivosti izvedenskih dokazov in utrdilo avtoriteto sodnikov, ki zdaj lahko presojajo tudi o kakovosti izvedenskih mnenj. Do sprejema navodil se je namreč pokazala nevarna tendenca prenosa avtoritete odločanja s sodišč na izvedence. Za izboljšavo stanja na tem področju pravosodju predlaga, »da postavi jasne kriterije sprejemljivosti izvedenskih mnenj. V Sloveniji je nujno izpopolniti izobraževanja izvedencev, morda ustanoviti posebno izvedensko šolo in tako izvedence opozoriti, da je v forenzični psihologiji treba zadostiti bistveno višjim kriterijem kot za klinično psihologijo, kjer je subjektivnost tolerirana. Prav tako je nujno čim prej standardizirati večje število primernih forenzičnih testov, sicer bodo sodišča še naprej odločala na podlagi dvomljivih izvedenskih mnenj.«

Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki je podzakonski akt istoimenskega zakona, določa, da morajo kandidati za sodne izvedence pred imenovanjem opraviti »poseben preizkus strokovnosti«. Če ga opravijo, so imenovani za nedoločen čas. Vsakih pet let morajo sicer ponovno dokazovati strokovnost pred posebnim strokovnim svetom, a omenjeno telo skladno z zakonom njihovo strokovnost »praviloma preverja na način predložitve dokazil o strokovnem izpopolnjevanju ter seznanitvi z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma o sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih«. Je to res dovolj glede na odgovornost, ki jo imajo?