Pravica do odklopa

Napoved sprememb zakona o delovnih razmerjih

V javno obravnavo te dni roma osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je med pogajanji z delodajalci in delojemalci na Ekonomsko-socialnem svetu pripravilo ministrstvo za delo. Vlada ga bo imela na mizi predvidoma 7. julija. V njem ni nekaterih predlogov, za katere se je – na veliko ogorčenje gospodarstvenikov – v javnosti zavzemal minister za delo Luka Mesec, na primer obvezne božičnice in dodatka za sobotno delo. Za delodajalce sta bila nesprejemljiva. Po drugi strani bo v zakon implementirana evropska direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, ki delavcem med drugim omogoča večjo predvidljivost glede nalog in delovnega časa, in pa pravica do odklopa.

Zanjo so se koalicijski partnerji zavzeli že v koalicijski pogodbi. Za kaj sploh gre? Razvoj sodobne digitalne tehnologije je v zadnjih desetletjih poskrbel, da fizična prisotnost pri opravljanju različnih vrst dela ni več nujna. To je postalo še bolj jasno v času epidemije. Vendar pa je hkrati poskrbel tudi, da morajo biti številni delavci praktično ves čas vpeti v delovni proces, bodisi tako, da odpisujejo na elektronsko pošto ter takšna in drugačna sporočila, ali se javljajo na telefonske klice. Namen pravice do odklopa tako pomeni način, kako zaposlenim omogočiti ustrezno ravnovesje med službo in prostim časom.

»Mora obstajati neka omejitev, kakšne pravice ima delodajalec, da te v prostem času kontaktira in od tebe zahteva dodatna pojasnila ali odgovore na vprašanja, povezana z delom, ko si bodisi na dopustu bodisi v času tedenskega ali dnevnega počitka,« razlaga državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. Prvi korak v to smer nameravajo storiti zgolj z obvezo v zakonu, da morajo podjetja sprejeti ukrepe za zagotavljanje pravice do odklopa, medtem ko vsebinsko, kakšni naj bi bili ti ukrepi, v zakonodaji niso opredeljevali. »Prakse po svetu so različne, tudi delovna mesta se med seboj razlikujejo, zato so ti ukrepi lahko zelo raznoliki. V nadaljevanju bomo videli, ali je kateri takšen, ki bi bil lahko ustrezen v vsaki situaciji.«

Predlog podpirajo tudi zastopniki delojemalcev. »Delovni čas se vedno bolj širi, meja med zasebnim in poklicnim življenjem se briše,« pove Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Zadeve gredo tako daleč, da se ugotavljajo povezave med nenehnim delom in stresom ter izgorelostjo. To je bilo v času epidemije še veliko bolj izrazito. Če imamo osemurni delovnik, potem ima delavec pravico, da po osmih urah ne dela več. In delodajalec ima obveznost, da ga po teh osmih urah ne vključuje več v delovni proces.«

Med evropske države, ki so – sicer na različne načine – uvedle pravico do odklopa, spadajo Italija, Španija, Belgija in Portugalska. Francija je pravico do odklopa kot prva uvedla leta 2017. Tam nekatera podjetja po delovnem času celo izključijo strežnike, tako da delavci zunaj delovnega časa sploh ne morejo prejeti elektronskega sporočila.

Tudi nekatera slovenska podjetja so že uvedla pravico do odklopa, eno takih je pohištveno podjetje Donar.