Dve Sloveniji, dve proslavi

Državni vrh se že lep čas ne zna zediniti, kje bi praznoval dan državnosti. Na desnici že leta, kadar je na oblasti druga politična opcija, pripravljajo alternativno proslavo, zadnji dve leti to počnejo pod pokroviteljstvom zavoda Iskreni in tednika Domovina. Letos so se, dan za tem, ko je v Ljubljani potekala osrednja državna proslava, družili na Vrhniki. Osrednji govor na državni proslavi je imela predsednica države Nataša Pirc Musar, na alternativni proslavi je navzoče nagovoril njen predhodnik Borut Pahor, proslava pa je bila, podobno kot državna proslava dan prej, v živo predvajana na prvem programu TV Slovenija.

Obisk na državni proslavi iz vrst poslancev SDS je bil precej pičel, udeležila sta se je zgolj Anže Logar in Alenka Jeraj. So se pa zato ob robu proslave znašli člani podmladka stranke, ki so razgrnili transparent z napisom: »Osamosvojili smo se, osvobodili še ne.« Tega sta spremljala prekrižana simbola rdeče zvezde ter srpa in kladiva. Predsednik stranke Janez Janša se slovesnosti ni udeležil.

Osrednje državne proslave se ni udeležil niti prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Razlog naj bi bila odločitev vlade, da ukine dan spomina na žrtve komunizma – praznik, ki ga je leto prej razglasila Janševa vlada. To odločitev je, češ da se »klin s klinom v politiki pač ne izbija«, v govoru obsodila tudi predsednica države. »Preprosto nisem čutil prazničnega vzdušja,« ob tem pove Peterle. »Kako naj ploskam ljudem in praznujem s tistimi, ki ukinejo tak praznik?«

Predsedniku Nove Slovenije Mateju Toninu se proslave ni uspelo udeležiti zaradi osebnih obveznosti. »Jaz sem se in se vedno bom udeleževal državnih proslav, če se jih le lahko. Moje stališče je vedno bilo, da se rojstnega dne svoje matere domovine moraš udeležiti, pa četudi so bratje in sestre med seboj skregani,« pove. Osrednje državne proslave se ni udeležil nobeden od poslancev Nove Slovenije.

Janša, Peterle in Tonin so se, skupaj z drugimi pomembnimi predstavniki desnice, udeležili alternativne proslave na Vrhniki. Tam jih je pričakala manjša skupina protestnikov, ki je ob robu prireditve razgrnila transparent z napisom: »Osamosvojitev je od vseh! Župan razdvaja.« S tem so imeli v mislih vrhniškega župana Daniela Cukjatija, sicer povezanega s stranko SDS, ki je v dopisu deset dni prej praporščakom sporočil, da zanje na prireditvi ne bo prostora.

»Načelno gledano so proslave ustanovitve države lahko v vsaki občini, v vsakem zaselku. Zakaj pa ne? Državna proslava pa je lahko samo ena, ker je tudi država ena,« ob tem razmišlja sociologinja in filozofinja dr. Spomenka Hribar. Hkrati je kritična do sicer dvoumnega naslova alternativne proslave (Domovina praznuje), pri čemer ni zares jasno, ali gre za domovino ali za tednik Domovina. Ne glede na to je enačenje države z domovino v vsakem primeru sporno, je prepričana.

»Kdor enači domovino in državo, avtomatično izključuje in sektaši v odnosu do sodržavljanov, ki niso Slovenci ali se morda ne počutijo Slovence, se pa dojemajo kot državljani slovenske države. Kdor poziva k spravi, čaščenju domovine, hkrati pa a priori izključuje in zaničuje sodržavljane zaradi ideoloških, političnih, kulturnih ali drugih razlik, ne deluje le protislovno, ampak tudi razdiralno: omogoča nove delitve in sovražnosti v družbi,« razlaga dr. Spomenka Hribar. »Organizirati alternativne ’državne’ proslave iz sovražnosti in s sovraštvom pomeni spodkopavati temelje same države – ki naj bi jo sicer slavil.«