Grožnja z bombo in še en zažig mavrične zastave

Prejšnji petek so v jutranjih urah na policijski postaji v Hrastniku prejeli pisemsko pošiljko s sporočilom o eksplozivnem sredstvu, domnevno nastavljenem na prizorišču festivala delavskega filma Kamerat, ki je prav tedaj potekal v mestu. Avtor pisma naj bi bil v njem grozil zaradi zbiranja »levičarske srenje« na festivalu. Večer prej se je prireditve namreč udeležila kulturna ministrica Asta Vrečko, na dan, ko so na policiji prejeli grožnjo, pa minister za delo Luka Mesec. Policija je območje ustrezno zavarovala, a pri pregledu lokacije ni odkrila nobenih nevarnih predmetov. Obvestila o sumu storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti še zbira, o okoliščinah bo sproti obveščala pristojno državno tožilstvo. Toda v resnici gre zgolj za še en nasilen dogodek v nizu takšnih dogodkov, ki državo pestijo v zadnjem času.

Incident se je zgodil zgolj štirinajst dni po letošnji paradi ponosa v Ljubljani, ki so jo zaznamovali različni nasilni izgredi. Noč pred parado je neznani storilec razbil okno lokala Pritličje v središču Ljubljane, kjer je bila izobešena mavrična zastava. Že pred začetkom parade so pri Društvu Parada ponosa prejeli obvestilo, da je nekdo na Bavarskem dvoru napadel mlajšo osebo, ker je ta nosila mavrično zastavo. Na policiji so uradno prejeli prijavo, da je neznani osumljenec, ki je bil v družbi še dveh oseb, med shodom fizično napadel dve osebi, obe sta bili pri tem lažje poškodovani. O številnih posamičnih napadih v času parade in po njej so poročali tudi drugi udeleženci letošnjega sprevoda.

Hujskanje proti udeležencem so podprli v podmladku stranke SDS, njegovi člani so namreč ob robu shoda razgrnili transparent, na katerem je pisalo: »Obstajata samo dva spola.« Parado je zaznamovala tudi prisotnost tako imenovanih rumenih jopičev, simpatizerjev neonacističnih in identitarnih idej, ki so na shodu nadlegovali in ustrahovali udeležence. Kasneje so se na družabnih omrežjih hvalili, da so nekaterim od njih odtujili osebne predmete, predvsem mavrične zastave. Eno od teh so neznani storilci nato zažgali na ljubljanskih ulicah.

Podobno so neznani storilci na začetku tega tedna zažgali mavrično zastavo, ki je visela iz ene od pisarn Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Izobesili so jo pri kolektivu Roza_ZRC+, ki na ZRC SAZU pripravlja različne prireditve na temo vprašanja pravic, življenja, kulture in umetnosti pripadnikov skupnosti LGBT. Član kolektiva in raziskovalec dr. Boris Kern dogodek razume kot »simbolni napad na skupnost LGBT«, pri čemer opozarja, da so skrb zbujajoči predvsem odzivi na dogodek. »Ti se namesto na obtožbo samega zažiga in s tem napada na skupnost raje osredotočajo na preizpraševanje, ali mavrična zastava sploh sme viseti na javni znanstveni ustanovi.« Odgovor je po njegovem jasen: »Znanost je vsekakor zavezana temu, da zagovarja in si prizadeva za vključujočo in pravičnejšo družbo. In mavrična zastava sporoča ravno to.« O dogodku je že bila obveščena policija.

Zdi se, da je podobnih nasilnih dogodkov vedno več – naj bo to lanski napad na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, grozilna pisma, ki jih je ob ukinitvi muzeja osamosvojitve na domači naslov prejemala kulturna ministrica Asta Vrečko, ali pač kateri od naštetih incidentov. In vse to posredno (ali pa celo povsem neposredno) podpihujejo v največji opozicijski stranki.

Zgodovinar in direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar nedavne incidente zato razume širše. »Prišlo je do izpraznjenosti političnega prostora. Kar smo nekoč razumeli kot politiko, torej urejanje skupnih zadev, je zdaj zamenjal neki drug način uveljavljanja konkretnih strankarskih interesov,« je prepričan. »Gre za uveljavljanje partikularnih interesov in poskus, kako priti nazaj na oblast, da se bodo lahko še naprej borili za resurse te države, kolikor jih je še ostalo. In če za ta namen pride prav nasprotovanje manifestaciji, kot je parada ponosa – prav. Jutri bo to kaj drugega.«