Kakšna bo usoda Vzajemne?

Zavarovalnica Vzajemna je imela, sodeč po njenem zadnjem letnem poročilu, na začetku tega leta 836 tisoč članov, od tega jih je imelo 757 tisoč z njo sklenjeno pogodbo o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Vsi ti so hkrati tudi lastniki premoženja, ki ga je skupaj okoli 200 milijonov evrov. Okoli 104 milijone evrov je kapitala, to so različne naložbe, poleg tega je Vzajemna v zadnjih letih postala tudi lastnica ali solastnica nekaterih zasebnih zdravstvenih zavodov, kot so Aristotel, Dentalni center Varuh zdravja, Barsos in Center celostne oskrbe. K temu pa je treba prišteti še 88 milijonov evrov zavarovalno-tehničnih rezervacij, ki jih mora vsaka zavarovalnica oblikovati v skladu z zahtevami Agencije za zavarovalni nadzor (AZN).

Ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja v začetku prihodnjega leta bi se del tega premoženja moral sprostiti. Natančneje, glede na stanje iz leta 2022 bi se moralo sprostiti okoli 55 milijonov kapitala iz dopolnilnega zavarovanja in še 73 milijonov rezervacij, namenjenih temu zavarovanju. Teoretično bi torej vsak zavarovanec, ki ima z njo sklenjeno dopolnilno zavarovanje, moral prejeti okoli 160 evrov. Pri čemer bi – denimo ob preoblikovanju Vzajemne v delniško družbo – moral postati še delničar preostalega premoženja, vrednega okoli 80 milijonov evrov. Teoretično seveda. Kajti tudi naša polpretekla zgodovina privatizacij nas uči, da navadno majhni in sebi prepuščeni vlagatelji na koncu tako ali drugače potegnejo kratko.

Od konca maja pa do konca junija, ko so parlamentarci sprejemali novelo zakona o zdravstvenem zavarovanju, so predstavniki Vzajemne zabeležili kar 140 lobističnih stikov s poslanci in funkcionarji ministrstva za finance – ogromno glede na trditve svoje uprave, da jim dopolnilno zavarovanje prinaša le izgubo, da je za njih zgolj breme in da si tudi sami želijo njegove čimprejšnje ukinitve. Zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja oziroma o njegovem prenosu na javno zdravstveno zavarovalnico (ZZZS) so v začetku tega meseca koalicijski poslanci vendarle sprejeli, a na dan, ko je bil zakon sprejet, so iz vlade prišli še zadnji trije amandmaji. Dva od njih sta bila namenjena prav prihodnji usodi Vzajemne zdravstvene zavarovalnice.

Teoretično bi torej vsak zavarovanec, ki ima z Vzajemno sklenjeno dopolnilno zavarovanje, moral prejeti okoli 160 evrov.

V prejšnjih različicah novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je bilo določeno, da bi moral premoženje Vzajemne pregledati neodvisni aktuar. Zaradi tega, ker so bile v zadnjih letih volitve na skupščinah Vzajemne očitno zrežirane, mnogi namreč dvomijo o njenem transparentnem poslovanju. V času covid-19 recimo, v letih 2020 in 2021, je Vzajemna imela visoke presežke, ki pa jih ni vrnila zavarovancem, ampak je v dogovoru s prejšnjo vlado oblikovala nekakšne »rezervacije za neiztekle nevarnosti«. Te niso nikjer posebej določene, lahko da so celo oblikovane neskladno z zakonodajo in mednarodnimi računovodskimi standardi, ki se uporabljajo za zavarovalnice. Če to drži, je Vzajemna svoje člane oškodovala vsaj za višino teh rezervacij, to je za okoli 40 milijonov evrov. Tudi bivša zdravstvena ministrica in predsednica Vzajemnine uprave Milojka Kolar Celarc je na primer prepričana, da so v Vzajemni tudi pri tem kršili zavarovalniško zakonodajo in da so bile rezervacije oblikovane za prikrivanje dobičkov namesto znižanja premije za svoje člane.

A ta člen zakona, da bi poslovanje Vzajemne moral takoj pregledati neodvisni aktuar, ki bi seveda lahko tudi ugotovil, da je Vzajemna insolventna ali da je manipulirala s stroški in s tem oškodovala svoje člane, je tik pred zdajci iz zakona izpadel. Namesto njega zdaj v zakonu piše, da bo usoda Vzajemne in njenih članov rešena s posebnim zakonom, ki je že v pripravi in v usklajevanju »z relevantnimi deležniki«, kot so nam odgovorili z ministrstva za finance. Iz opisa vladnih amandmajev je mogoče razbrati, da na ministrstvu za finance zdaj pripravljajo zakon, ki mora biti sprejet do konca leta 2024 in s katerim naj bi Vzajemno preoblikovali v delniško družbo. V njem bodo torej določeni postopki in pogoji, pod katerimi se bo očitno lahko vsak član odločil ali za izplačilo svojega deleža ali za konverzijo tega deleža v delnice Vzajemne.

Iz Vzajemne so nam na vprašanje o tem, kako si predstavljajo svojo usodo v prihodnosti, odgovorili, da si bodo v družbi prizadevali ohraniti status družbe za vzajemna zavarovanja. »V Sloveniji Vzajemna sicer predstavlja edino tovrstno družbo, vendar pa imajo vzajemne zavarovalnice v evropskem in svetovnem prostoru dolgo zgodovino in pomembno vlogo v zavarovalništvu. Po podatkih združenja AMICE je v Evropi približno polovica vseh zavarovalnic organizirana v obliki vzajemne družbe, 400 milijonov prebivalcev Evropske unije pa je zavarovanih pri vzajemnih zavarovalnicah. Na trgu življenjskih zavarovanj so leta 2020 dosegale vzajemne družbe četrtinski delež,« pravijo in pri tem poudarjajo, da so v preteklih letih zaradi svojega statusa zavarovancem vrnili skoraj 60 milijonov evrov presežkov, skupaj s preteklima vračiloma (2013, 2014) pa okoli 84 milijonov evrov. Preoblikovanju v delniško družbo nasprotujejo, saj naj bi ta šla v škodo »zavarovancem, članom, zaposlenim in Vzajemni kot družbi«.

V upravi Vzajemne si bodo torej v vsakem primeru prizadevali obdržati čim več zavarovancev oziroma izplačati čim manj odškodnin. Vzajemna sicer lahko ostane vzajemna, lahko se, kot želijo na finančnem ministrstvu, preoblikuje tudi v delniško družbo. Ključno pri teh dveh scenarijih pa je, ali lahko Vzajemna brez dopolnilnega zavarovanja sploh preživi oziroma ali je še sploh solventna. V Vzajemni, kjer imajo okoli 360 zaposlenih in kjer si je predsednik njihove uprave Aleš Mikeln lani v povprečju vsak mesec izplačal kar 18.583 evrov bruto osebnega dohodka, so namreč prepričani, da bo tudi v prihodnje, kljub ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, ki pomeni kar 93 odstotkov vseh njihovih prihodkov, njihovo poslovanje stabilno.

Glede na njihove izračune bi v primeru ukinitve dopolnilnega zavarovanja s 1. septembrom enkratna izguba znašala skupaj zgolj 11 milijonov evrov. »Rezultat scenarija je, da bi Vzajemna v poslovnem letu 2023 in letu 2024 poslovala negativno z negativnim denarnim tokom, vendar verjamemo, da bi rast prodaje na trgu ostalih zdravstvenih zavarovanj in obsežna reorganizacija omogočili nadaljnjo poslovanje zavarovalnice pod predpostavko delujočega podjetja,« so zapisali v letnem poročilu. Toda mnogi že leta sumijo, da v Vzajemni denar iz dopolnilnega zavarovanja prelivajo v njihove druge dejavnosti, kot je gradnja vzporednega, zasebnega zdravstvenega sistema.

To je sicer težko dokazati, je pa precej nenavadno, da naj bi lani imela Vzajemna šest milijonov minusa pri dopolnilnih zavarovanjih in kar 8,6 milijona evrov dobička pri ostalih zavarovanjih, kar je mogoče le, če se stroški zaposlenih, ki so delali pri ostalih zavarovanjih, na papirju štejejo kot stroški upravljanja dopolnilnega zavarovanja. Prav tako je neverjetno, da so se jim lani stroški poslovanja povečali za 10 odstotkov, čeprav je število zavarovancev pri dopolnilnem zavarovanju padlo. Milojka Kolar Celarc, ki si je na našo prošnjo ogledala poslovanje Vzajemne, je celo prepričana, da je Vzajemna že zdaj insolventna oziroma bo skoraj gotovo še v tem letu.

Naša polpretekla zgodovina privatizacij nas uči, da navadno majhni in sebi prepuščeni vlagatelji na koncu tako ali drugače potegnejo kratko.

»Iz javno objavljenih poročil je mogoče razbrati, da so se pri Vzajemni kljub višjim prihodkom iz izravnalnih shem drugi prihodki znižali, kar pomeni, da naložbe v kupovanje bolnišnic in storitvenih zmogljivosti prinašajo  izgubo. Interes članov Vzajemne sta seveda najnižja premija dopolnilnega zavarovanja in krepitev javnega zdravstva, zatorej je nakup bolnišnic in storitvenih zmogljivosti v popolnem nasprotju z vlogo Vzajemne in interesom njenih članov. Zanimivo je tudi, da se sredstva ’premikajo’ iz dopolnilnega zavarovanja na skupino. To bi bilo treba podrobneje pogledati. Prav tako je vprašljivo nakupovanje nepremičnin – zakaj bi Vzajemna kupovala nepremičnine, to ni v interesu članov, katerih interes je imeti najnižjo premijo dopolnilnega zavarovanja. Torej, čeprav je leta 2022 Vzajemna imela visoke rezerve in dobro kapitalizacijo, pa bo družba ob njihovi predpostavki, da imajo zdaj vsak mesec osem milijonov evrov izgube, ob koncu tega leta postala insolventna oziroma bo glede na zahteve imela premalo kapitala – če se to že ni zgodilo,« pravi.

Vladni načrt, da bi Vzajemno v naslednjem letu in pol preoblikovali v delniško družbo ali da bi Vzajemna še naprej obstajala kot zavarovalnica, je zato zanjo problematičen. »Najpravičneje do zavarovancev bi bilo, da bi Vzajemna čim prej prenehala poslovati, njen kapital pa bi se porazdelil med zavarovance,« dodaja. Z njo se strinja tudi Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije. Ker je poslovanje Vzajemne v zadnjih letih netransparentno, ker upravo in skupščino obvladuje krog poslovno povezanih oseb, večinoma v bližini Štajerske gospodarske zbornice, Stanković dvomi, da lahko Vzajemna preživi brez dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

»Najbolj pošteno do zavarovancev bi bilo, če bi Vzajemno likvidirali. Tudi sam sem član Vzajemne in sem zaradi zadnjih volitev skupščine Vzajemne družbo prijavil Agenciji za zavarovalni nadzor. In ker so bile zadnja dva mandata volitve v skupščino Vzajemne navadna farsa, ideja o preoblikovanju takšne družbe v delniško družbo ne pride v poštev. Ne le zaradi velikega števila delničarjev – recimo, da bi jih ostalo 100 tisoč –, ampak tudi zato, ker bodo v upravi z istimi netransparentnimi metodami še naprej manipulirali z delničarji. Moje stališče zato je, da je preoblikovanje Vzajemne v delniško družbo nepotrebno. Vzajemno je treba likvidirati in ljudem ponuditi enkratno izplačilo. Če pa želi obstoječa uprava ta posel nadaljevati, naj ustanovijo novo družbo, naj izdajo prospekt, naj povabijo delničarje, naj nadaljujejo to igro tako, kot naj bi se igrala,« pravi Stanković.

Kakršnakoli bo že usoda Vzajemne, pa bi seveda njeno preoblikovanje moralo potekati pod strogim nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor, Banke Slovenije in neodvisnega aktuarja. Ob morebitnem sprejetju zakona o preoblikovanju Vzajemne pa bi morala koalicija tudi vztrajati pri tem, da Agencija za zavarovalni nadzor, v skladu z zavarovalniško zakonodajo, v času tranzicije imenuje izredno upravo, torej da prevzame vlogo skupščine in nadzornega sveta. Ne glede na vse lobistične pritiske obstoječe uprave.

POVEZANI ČLANKI:

• Nesolidarno financiranje zdravstva