Nesolidarno financiranje zdravstva

S 1. januarjem prihodnje leto bo dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomeščeno z novim, obveznim zdravstvenim prispevkom. Ker pa bo ta prispevek zniževal dohodninsko osnovo, to pomeni, da bo ta ureditev ugodnejša za tiste, ki plačujejo več dohodnine. Davčni strokovnjaki so za N1 prejšnji teden izračunali, da bodo tisti v najnižjem dohodninskem razredu, ki je obdavčen 16-odstotno, ob upoštevanju vpliva na dohodnino dejansko plačali 29,4 evra obveznega zdravstvenega prispevka na mesec, tisti v najvišjem, kjer je obdavčitev 50-odstotna, pa samo 17,5 evra mesečno. Še več, ker mnogi z najnižjimi dohodki dohodnine sploh ne plačujejo, bodo ti dejansko plačevali celotnih 35 evrov.

Izračun se zdi alarmanten, vendar je ob tem treba upoštevati, da je v petem davčnem razredu le 0,3 odstotka davčnih zavezancev, v četrtem pa 0,5 odstotka, kar pomeni, da je ta nova krivica omejena na manjši krog najbogatejših. Je pa dejansko ta izračun pokazal drug problem. In sicer na zastarel in krivičen sistem plačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga vlade v preteklosti niso reševale, ker je bilo treba sprva sprejeti odločitev glede dopolnilnega zavarovanja. Za osnovno zdravstveno zavarovanje namreč še vedno plačujemo različno, po posameznih kategorijah ljudi oziroma vrstah dela. Največ v zdravstveno blagajno plačujejo zaposleni pri pravnih osebah, najmanj pa kmetje, upokojenci ter tisti, zaposleni v d.o.o.-jih, samostojni podjetniki ter »pogodbeniki« ali »honorarci«.

Razlike med temi kategorijami so enormne. Povprečen samostojni podjetnik recimo v zdravstveno blagajno – pri čemer ima iste pravice – plača pol manj kot povprečni redno zaposleni. Kmetje pa recimo za zdravstvo plačujejo štirikrat manj od »normalno« zaposlenih. Da ne govorimo o najbogatejših, ki živijo le od kapitalskih dobičkov, ki glede na svoje premoženje za zdravstvo pravzaprav ne plačujejo, imajo pa vse pravice. Nekatere od teh razlik je sicer mogoče utemeljiti. Upokojenci denimo ne tvegajo poškodb pri delu, saj niso zaposleni, brezposelni ali pa zaporniki si osnovnega zdravstvenega zavarovanja ne plačujejo sami, pri vseh ostalih razlikah pa gre večinoma za politične kompromise zadnjih 30 let, ko so vladajoči pomagali enkrat kmetijstvu, drugič razvoju podjetniške iniciative.

Načeloma naj bi koalicija ta problem, torej financiranje zdravstva, načela in rešila do konca naslednjega leta, ko naj bi predvidoma tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje začeli plačevati progresivno.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>