Beta zdravje, d. o. o. / Bo vse naše zdravstvene podatke upravljalo podjetje?

Računalničarjem, IT-strokovnjakom, navadno omogočimo popoln dostop do svojih računalnikov in naprav. Pogosto jim zaupamo tudi gesla, saj je to z vidika učinkovitosti njihovega dela nujno potrebno. Pojem, kot je sorazmernost posega v zasebnost, je nekaj, kar v tem svetu ne obstaja. Napredek na tem področju je zagotovljen s poskusi na slepo – nobeno od največjih računalniških podjetij sprva ni natančno vedelo, kaj je smisel obsežnega zbiranja najintimnejših podatkov uporabnikov in kako jih bo lahko v prihodnosti najbolje izkoristilo. A četudi je pri vsakodnevnih računalniških popravilih ter guglanju takšen Divji zahod »sprejemljiv«, se postavi vprašanje, ali lahko na podlagi istih načel tudi v državi združimo približno 80 zdravstvenih podatkovnih zbirk, skupaj z dodatki, kot so zakonski stan, nacionalna pripadnost ali migrantski status, pod streho sicer javnega podjetja DigiZdravje, d. o. o.

Takšen je bil namen prve velike zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba, to je zakona o digitalizaciji zdravja. Tretjo obravnavo in sprejetje so ta teden koalicijski poslanci zaradi pripomb informacijske pooblaščenke in parlamentarne zakonodajno-pravne službe prestavili na jesen.

Po načrtih bi zakon začel veljati s 1. januarjem, ko bodo morali vsi izvajalci zdravstveno dokumentacijo posredovati v enotni informacijski sistem, ki bi ga upravljalo javno podjetje. Že v javni obravnavi je predlog naletel na kritike. Ena najbolj sistemskih pripomb se nanaša na to, da želi ministrstvo centralo vseh zdravstvenih podatkov v državi urejati prek podjetja. Zakaj bo to DigiZdravje, d. o. o., in ne recimo urad za digitalizacijo v zdravstvu, ki bi bil del javne uprave?

»Ker kadra za razvoj digitalizacije v javnem zdravstvu primanjkuje (za 9000 bolnišničnih postelj je na voljo 130 IT-jevcev) in ker delež prihodka v javnem zdravstvu, namenjen za informacijsko-komunikacijske tehnologije, ni določen, prepuščen je volji in zmožnostim poslovodstva in zdravstvenega kadra, združujemo IT-strokovnjake iz javnozdravstvenih zavodov v gospodarsko družbo,« pravijo na ministrstvu za zdravje.

Takšna zbirka bi morala biti vključena v državno upravo. Če kaj, je upravljanje osrednje zdravstvene podatkovne zbirke nekaj, kar je naloga države. Ker pa podjetja lažje zaposlujejo in nagrajujejo, sistem javnih uslužbencev pa je tog in zastarel, namerava vlada vse zdravstvene zbirke prepustiti v upravljanje javnemu podjetju.

V parlamentarni zakonodajno-pravni službi opozarjajo na nesmiselnost takšnega izigravanja sistema, po njihovem mnenju bi centralni register moral biti del javne uprave, tako kot je del javne uprave Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki že zdaj upravlja množico zbirk. »Lastnost pravne osebe javnega prava praviloma izhaja iz izvajanja posameznih funkcij javne uprave, zato je naloge, ki jih bo opravljal izvajalec centralne digitalizacije, treba postaviti v kontekst funkcij, ki jih opravlja javna uprava,« so zapisali. Podobne pripombe je že prej imel tudi urad informacijske pooblaščenke: »Gre za prenos pomembnega dela nalog upravljavstva ene najobsežnejših in najobčutljivejših zbirk osebnih podatkov v državi v roke subjekta, za katerega je razbrati, da bi lahko deloval tudi kot subjekt zasebnega sektorja, za katerega veljajo drugačni pogoji in zahteve glede varstva osebnih podatkov ter zasebnosti kot za subjekte javnega sektorja, prav tako so s tem povezana drugačna tveganja. Nova gospodarska družba bo namreč lahko izvajala tudi tržne storitve.«

S tega vidika, ker bi si podjetje DigiZdravje, d. o. o., že po svoji naravi prizadevalo za ustvarjanje dobička, je nova ureditev premalo jasna. V parlamentarni zakonodajno- pravni službi se zato sprašujejo, zakaj se pri podatkih o starših v registru kroničnih nemalignih nenalezljivih in prirojenih bolezni zbirajo podatki o zakonskem stanu, poklicu, stopnji izobrazbe, socialno-ekonomskem in migrantskem statusu. Zakaj se v registru podatkov o umrlih osebah in vzrokih smrti zbira podatek o pripadnosti narodnostni skupnosti?

Obstaja še drug pogled. Morda pa so tudi mnenja informacijske pooblaščenke in zakonodajno-pravne službe zastarela. Morda pa bi, po reorganizaciji javne zbirke podatkov, lahko nadaljevali še s spremembo vseh bolnišnic v javne gospodarske družbe, kar je bil načrt ekipe pod vodstvom Danijela Bešiča Loredana na začetku mandata. In še več: zakaj ne dobimo tudi Policije, d. d., in Vojske, d. o. o.?