»Ne Nato – mir nam dajte!«

Slovenci smo, v primerjavi z državljani drugih članic, izrazito nezaupljivi do Nata

Čez teden je v Vilni, prestolnici Litve, potekalo dvodnevno zasedanje zveze Nato. Udeležili so se ga tudi premier Robert Golob, zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Marjan Šarec. Voditelji članic zveze so na zasedanju razpravljali predvsem o krepitvi obrambe – zaradi ruskega napada na Ukrajino je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg članice že pred časom pozval, naj znamenita dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki naj bi ju do leta 2030 namenjale za obrambo, postaneta spodnja in ne zgornja meja obrambnih izdatkov. Na zasedanju so članice med drugim razpravljale tudi o nadaljnjem zagotavljanju pomoči Ukrajini.

Izdatki Slovenije za obrambo se iz leta v leto sicer občutno povečujejo. Še leta 2018 so znašali 463 milijonov evrov ali 1,01 odstotka slovenskega BDP, letos naj bi za obrambo porabili 967 milijonov evrov, prihodnje leto pa kar vrtoglavo milijardo. To bo prvič v zgodovini Slovenije. S sprejetjem resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki jo je državni zbor potrdil marca, pa se je država zavezala, da bo obseg obrambnih izdatkov postopoma povečala in bo najpozneje do leta 2030 dosegel dva odstotka BDP. Nato ga bo najmanj na tej ravni ohranjala do leta 2040.

Obrambno ministrstvo si tako prizadeva izpolniti mednarodne zaveze, ki jih je Slovenija sprejela s članstvom v Natu. Vendar hkrati ostaja država z izrazito nizko podporo zvezi. Iz raziskave javnega mnenja, ki so jo letos opravili pri Natu, na primer izhaja, da samo 46 odstotkov vprašanih v Sloveniji meni, da članstvo v zvezi zmanjšuje možnost napada na državo – ta delež je najmanjši med državami članicami, povprečje sicer znaša 62 odstotkov –, 56 odstotkov vprašanih pa bi na referendumu glasovalo, da država ostane članica Nata. Samo za primerjavo: leta 2003, ko je pri nas potekal posvetovalni referendum o vstopu v Nato, se je za članstvo v zvezi izreklo 66,08 odstotka volivcev.

Od kod tolikšno zmanjšanje zaupanja? To je bilo najočitnejše prav zadnje leto. Sociolog in politolog ddr. Rudi Rizman pravi, da je Slovenija glede na javno mnenje bliže kritičnim ameriškim državljanom kot pa evropskim članicam zveze, kar je po svoje paradoksalno. Vseeno pa je to morda mogoče razložiti, če se spomnimo, da je republika Slovenija v prejšnji državi zagovarjala neblokovsko usmeritev in pripadnost neuvrščenemu gibanju. Ta politični kapital ni preprosto ugasnil, je prepričan, četudi ga je danes zares mogoče zaznati zgolj pri eni stranki, pri Levici.

Vsekakor smo »priča povečanemu zavedanju, da Nato, kar zadeva vojne v svetu, ni del rešitve, temveč del problema, se pravi, da tudi sam generira vojne«. K dodatnemu nezaupanju so gotovo prispevala njegova vojaška posredovanja, ki so za seboj pustila na stotine tisočev civilnih žrtev in pri katerih je bilo, tako kot pri sedanjem ruskem napadu na Ukrajino, grobo poteptano mednarodno pravo. »Govorimo o vojnah v Afganistanu, Iraku, Libiji in drugje, ki so obljubljale vzpostavitev demokracije v napadenih državah, v resnici pa so od njih imele koristi samo vojaškoindustrijske korporacije in vladajoča politika, ki si je z njimi podaljševala osebno vladavino,« zaključi Rizman