Množično kršenje človekovih pravic?

Pred dnevi je ustavni pravnik iz vplivnega kroga SDS dr. Jurij Toplak javnost obvestil, da je bila Slovenija v neki (njegovi) zadevi obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, in slovenske oblasti pozval, naj javnosti ne prikrivajo obsodb pred tem sodiščem, ki so tako množične, da se država uvršča med največje kršiteljice človekovih pravic med 48 državami širše Evrope.

Temu so sledile objave strankinega propagandnega stroja na družabnih omrežjih. Eden izmed privržencev, Edvard Kadič, je objavil razpredelnico, ki dokazuje, da je Slovenija bolj ali manj na samem vrhu po kršitvah človekovih pravic, po številu obsodb pred ESČP na milijon prebivalcev in tudi po odstotku zadev, v katerih evropski sodniki najdejo vsaj eno kršitev človekovih pravic.

Obstaja možnost, da ne Kadič ne kak drug strankarski trol ne pozna tematike in v dobri veri objavlja podatke, ki nakazujejo, da so v Sloveniji množično kršene človekove pravice, za kar politična desnica krivdo pripisuje slovenskemu pravosodju oziroma krivosodju, kot mu rada reče. Strankina zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar je za strankin spletni portal Nova24 tudi pojasnila, zakaj je tako. Krivdo za »masovno kršenje človekovih pravic gre iskati v neizvedeni lustraciji sodstva, ki mu je bila v prehodu iz totalitarnega v demokratični sistem omogočena kadrovska kontinuiteta, s tem pa tudi kontinuiteta stanja duha, ki se odraža v sodbah«. Lustracija seveda.

A Toplak gotovo ne sodi med te vrste trole. Brez dvoma dobro pozna razmere in statistične podatke, bolje od večine, bolje od vseh nas. On in drugi, ki poznajo ozadje slabih statističnih podatkov, načrtno zavajajo. Osemdeset odstotkov obsodb Slovenije pred evropskim sodiščem se namreč nanaša na obdobje pred desetletjem in več, ko je bila država tam večkrat zapored obsojena za istovrstne kršitve, in sicer zaradi sodnih zaostankov, torej zaradi predolgih sodnih postopkov in s tem kršitve pravice do poštenega sojenja. Potem je država v skladu z navodili evropskega sodišča doma uredila sistem za izplačevanje odškodnin tistim, ki se znajdejo v (pre)dolgih sodnih postopkih, in se zavezala, da bo reševala sodne zaostanke. Odtlej od pristojnih mednarodnih nadzornih mehanizmov redno prejema načelne pohvale za napredek na tem področju, pri čemer je sicer vprašanje, ali so hitri in učinkoviti sodni postopki, ki zaradi tega vsebujejo manj varovalk in pravic za obtožene, res tudi najpravičnejši. A to je tema za kdaj drugič.

Brez te (nekdanje) težave bi Slovenija imela povsem povprečne ali celo nadpovprečne statistike pred ESČP. Nič slabše od sosednje Avstrije. Oziroma kot je pred tremi leti v intervjuju za Mladino dejala komisarka za človekove pravice Dunja Mijatović: »Ugled Slovenije zaradi ravni spoštovanja človekovih pravic je zelo visok. Tudi zato je pomembno, da ga vaša država ohrani.«