»Prihaja velika nevihta«

Zvok svobode (angl. Sound of Freedom), nepričakovana filmska uspešnica letošnjega poletja, se je znašel sredi kulturnega boja v politično polariziranih Združenih državah Amerike. Film, posnet po (deloma) resnični zgodbi o junaški akciji proti kriminalni združbi trgovcev z otroki v Kolumbiji, opevajo in promovirajo predvsem konservativni mediji in desnosučni mnenjski voditelji. Kritiki na nasprotnem ideološkem polu v njem oziroma predvsem v njegovi nenavadni promocijski kampanji prepoznavajo sredstvo za podpihovanje skrajno desničarske in antisemitske teorije zarote, ki trgovino z ljudmi povezuje z zlobno elitistično kabalo satanističnih pedofilov. Akcijski triler, ki ni našel poti do slovenskih kinematografov, je iz naftalina nehote potegnil teorijo zarote, znano kot QAnon.

Kaj pravzaprav predpostavlja ta absurdna teorija, ki je bila v času predsedovanja Donalda Trumpa vseprisotna, po izteku njegovega mandata pa je naglo potonila v obskurnost? Privrženci teorije, večidel skrajni desničarji in goreči Trumpovi podporniki, med drugim verjamejo, da liberalna elita satanističnih in ljudožerskih pedofilov, ki skrivaj nadzira svet, iz zlorabljenih otrok črpa skrivnostno snov adrenokrom. S to naj bi se člani zlobne hollywoodske in politične elite omamljali in si podaljševali življenje.

QAnon se je razvil iz druge čudne teorije zarote, znane pod imenom Pizzagate. Privrženci te so širili zgodbo o tajni združbi, ki naj bi bila iz picerije v Washingtonu v sodelovanju s Hillary Clinton vodila trgovino z ljudmi. QAnon zamisli iz teorije Pizzagate reinterpretira v slogu kriminalke Da Vincijeva šifra in jih začini s konspirološkim propagandizmom portala InfoWars, doda jim ščepec mitov o tajni združbi Iluminati in pod pretvezo razkrivanja velikih resnic širi desničarsko ideologijo. Poleti 2020, na vrhuncu priljubljenosti teorije QAnon, je njene propagandne vsebine razširjal celo takratni predsednik vlade Janez Janša; na Twitterju je objavil povezavo do spletnega dokumentarca Fall Cabbal (Konec sveta, kot ga poznamo), ene izmed vsebin, ki propagirajo QAnon in so pritegnile največ pozornosti.

Kaj ima pravzaprav vse to s filmom Zvok svobode? Na prvi pogled ne prav veliko: v njem ne boste našli kakršnihkoli aluzij na QAnon ali adrenokrom. Pravzaprav je bil posnet pred dobrimi petimi leti, v času, ko teorija sploh še ni prodrla v mainstream, nato pa se je pet let prašil v Disneyjevih arhivih, kjer je pristal, ko je megalomanska korporacija Miške Mikija odkupila Foxovo podružnico 21st Century Fox, ki je film posnela. Številni sumničavi dvomljivci tudi v tem prepoznavajo sledi zarote: že pod spletnimi napovedniki za film najdemo malo morje komentarjev tipa »elite so želele film pokopati, ker razkriva resnico,« in »to, da je do premiere filma trajalo pet let, pove veliko«. Distribucijske pravice za film je s kampanjo množičnega financiranja, med katero je 7000 ljudi prispevalo pet milijonov dolarjev, kasneje odkupila medijska hiša Angel Studios, ki sicer producira in distribuira predvsem filme in serije z versko vsebino. Tudi Zvok svobode ima verske podtone. Eden od navedkov protagonista, ki je zbudil največ pozornosti in je pravzaprav postal slogan te filmske uspešnice, je: »Božji otroci niso naprodaj.«

Glavni igralec Jim Caviezel, sicer občasni govorec na shodih gibanja QAnon, je promocijo filma izkoristil za širjenje konspiroloških prepričanj, ki se prikladno ujemajo s temami, obravnavanimi v njem.

Angel Studios sicer zanika kakršnokoli povezavo filma z gibanjem QAnon, povsem drugače pa je z glavnim igralcem Jimom Caviezlom, sicer občasnim govorcem na shodih privržencev gibanja. Promocijo filma je izkoristil kot platformo za širjenje svojih konspiroloških prepričanj, ki se prikladno ujemajo z obravnavanimi temami. V nedavni epizodi podkasta War Room (Vojna soba, op. p.), ki ga vodi nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon, med pogovorom o filmu Caviezel denimo razlaga, da je »adrenokrom desetkrat močnejši od heroina«, da ima »mistične lastnosti in moč pomlajevanja«, prepričan pa je tudi, da »imperij adrenokroma poganja potrebo po trgovini z otroki«. V podkastu doda še opozorilo zlobnim elitam, da »prihaja velika nevihta«, kar v jeziku privržencev QAnona pomeni dan, ko bodo krivci končno odgovarjali za svoje zločine.

Caviezel, znan predvsem iz sporne uspešnice Kristusov pasijon (2004, Mel Gibson), v filmu portretira Tima Ballarda, nekdanjega zveznega agenta, ki se je preobrazil v junaškega aktivista in ustanovil organizacijo O. U. R. – Operation Underground Railroad, s katero se je v Južni Ameriki boril proti trgovini z ljudmi. Čeprav je poslanstvo organizacije, ki skuša ustaviti trgovino z otroki, seveda plemenito, naj bi bila po mnenju kritikov pričevanja o njenih misijah hudo napihnjena, težko preverljiva in pogosto tudi neresnična. Kot je predlani v članku razkrival Vice, so zgodbe, ki jih prodaja sporna organizacija, »zavajajoče in intenzivno filmske, drzne, junaške in izjemno težko preverljive«, prav tako naj bi bila v njih »resnica izkrivljena in preobražena v nekaj divjega in popolnoma drugega od tistega, kar se je dejansko zgodilo«. Poleg tega naj bi, kot je za Slate povedala Anne Gallagher, strokovnjakinja za mednarodno pravo, ki preučuje trgovino z ljudmi, organizacijo bremenila »skrb zbujajoča odsotnost razumevanja tega, kako se je treba lotevati prefinjenih kriminalnih mrež trgovcev z ljudmi«, delovanje organizacije pa je označila za »arogantno, neetično in nezakonito«.

Že tako prirejene zgodbe so v filmu pripeljane do skrajnosti: Tim Ballard je prikazan kot nekakšen Rambo, ki lastnoročno opravi z zlobno kriminalno združbo trgovcev z otroki. Tudi Ballard, ki je organizacijo O. U. R. zapustil tik pred premiero filma, verjame v črni trg s skrivnostnim eliksirjem mladosti. V nedavnem intervjuju z Jordanom Petersonom je trdil, da so zgodbe o pridobivanju adrenokroma resnične, dokaz za to pa naj bi, kot pravi, na lastne oči videl med akcijami v Afriki.

Caviezlovo in Ballardovo govorjenje ustvarja in utrjuje vezi med filmom in gibanjem QAnon. Privrženci gibanja naj bi sestavljali glavno ciljno občinstvo sporne uspešnice. »Film tržijo vernikom QAnona, ta skupnost ga sprejema za svojega, glavni igralec pa je ugleden član gibanja,« je za NPR povedal Mike Rothschild, avtor pomembne študije o QAnonu. Ker pa gre za dokaj robno skupino, to ne pojasnjuje nepričakovanega uspeha filma, ki je od premiere zaslužil že neverjetnih sto milijonov ameriških dolarjev. Na lestvici trenutno najbolj gledanih filmov v ZDA je prehitel celo visokokategorne blockbusterje, kot sta denimo nova dela franšiz Indiana Jones in Misija nemogoče, katerih produkcijske stroške štejemo v stotinah milijonov dolarjev, Zvok svobode je bil posnet za »pičlih« 15 milijonov.

K pompu seveda pripomore tudi to, da je film v zadnjih tednih v medijski krajini postal eno od osrednjih žarišč tako imenovane kulturne vojne med ameriško levico in desnico, promocijo pa je dodatno podžgal eden daleč največjih fenov filma, nekdanji predsednik ZDA Donald Trump. Ta je v svojem golfističnem klubu v New Jerseyju prejšnjo sredo gostil zasebno projekcijo za republikansko smetano. Pred predvajanjem je Steve Bannon rekel, da je to »film, ki lahko združi državo«, Trump pa je podpornikom sporočil, da je to »film, ki bi ga morali videti vsi«. Projekcije se je udeležil tudi Jim Caviezel in za Fox News kasneje povedal, da mora biti Trump ponovno izvoljen za predsednika, saj lahko le on ustavi trgovino z otroki, nato pa dodal: »Jaz sem še vedno Jezus, on pa je novi Mojzes.«

Kritiki filmu očitajo razširjanje skrajno desničarske in antisemitske teorije zarote, ki trgovino z ljudmi povezuje z zlobno elitistično kabalo satanističnih pedofilov.

Pri tem, da film vztrajno in predano promovirajo konservativni ameriški mediji, kot je Fox News, da navdušene sodbe o njem na Twitterju nenehno izražajo pomembni desničarski politiki, kot sta denimo senatorja Ted Cruz in Tim Scott, da ga opevajo konservativni komentatorji, kot so Ben Shapiro, Jordan Peterson, Glenn Beck in Steve Bannon, gre nepričakovani uspeh pripisati tudi nenavadni in sporni promocijski taktiki, imenovani »plačaj vnaprej«: po odjavni špici se na platnu pojavi posnetek, v katerem Jim Caviezel občinstvo pozove, naj kupi vstopnice še za »koga, ki si filma sicer ne bo mogel ogledati«.

»Naj bo ta film zgodovinski dogodek, naj bo to začetek konca trgovine z otroki,« Caviezel pove v izjemno dramatičnem tonu, nato pa se na zaslonu prikaže QR-koda, ki uporabnika popelje do spletne trgovine z vstopnicami. Za otroke gre. IndieWire poroča, da je bilo kar 20 odstotkov vstopnic kupljenih zaradi tega nenavadnega, prvič videnega promocijskega modela. A kot piše časnik The Guardian, naj bi bile kinodvorane, ki so skoraj razprodane, v resnici napol prazne. Napihnjeni podatki naj bi tako ustvarjali lažen vtis o kulturni pomembnosti spornega filma, sočasno pa uspešno polnijo račune njegovih ustvarjalcev in distributerjev, ki so že napovedali nadaljevanje. Zvok svobode za zdaj zaseda 16. mesto na lestvici najdonosnejših filmov leta v ZDA.