Se kupovanje orožja res lahko splača?

Obrambni minister Marjan Šarec se je ta teden po seji vlade pohvalil, da je državi privarčeval več sto milijonov evrov. Natančneje, 498 milijonov evrov. Glavni razlog za tako visok znesek privarčevanih sredstev naj bi bil dokončen odstop od nakupa osemkolesnikov tipa boxer, ki naj bi skupaj stali 695 milijonov evrov (z DDV). Bivši obrambni minister Matej Tonin je izsilil pogodbo o nakupu prve skupine 45 boxerjev po ceni 412 milijonov evrov, a da bi vojska – kot smo obljubili Natu – vzpostavila dva oklepna bataljona, bi jih prej ko slej morali še dokupiti, do končnega števila 136. Odstop od te pogodbe je državo stal, kot so sporočili z obrambnega ministrstva, 4,15 milijona evrov.

Namesto teh vozil bo nova vlada kupila – je ta teden sporočil Šarec – skupaj 106 patrij za 695 milijonov evrov. Videti je sicer, da je v obrambnem sektorju v zadnjih letih inflacija višja kot drugod: ko je prva vlada Janeza Janše kupovala 136 patrij, je predvidena cena znašala 278 milijonov evrov – zdaj se je očitno podvojila. A kakorkoli, patrie so še zmeraj cenejše od boxerjev, pri sedanjih cenah stanejo 25 odstotkov manj. In ker jih bomo tudi kupili manj – ne več 136, ampak le še 106, so izračunali na obrambnem ministrstvu, naj bi na koncu, torej leta 2026, prihranek znašal 498 milijonov evrov.

Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da bo ta denar namenjen za socialo, naložbe, obnovo dodatnih kilometrov cest, gradnjo kakšne infekcijske klinike ali vsaj kolesarske steze, saj so na obrambnem ministrstvu na račun teh prihrankov na nakupni seznam orožja dodali nove postavke. Tako naj bi poleg vojaškega letala spartan C-27, ki smo ga že kupili, za 71 milijonov evrov kupili še eno. Za rezervo. »Drugi zrakoplov bo omogočal razpoložljivost zmogljivosti in zapolnitev vrzeli v primerih, ko prvi zrakoplov zaradi tehničnega vzdrževanja ne bo razpoložljiv,« pravijo na ministrstvu.

Nadalje je na nakupni seznam do leta 2026 uvrščen nov kopenski sistem zračne obrambe. Saj se še spomnimo utemeljitev za vstop v Nato – ker bo zavezništvo Sloveniji zagotavljalo protizračno zaščito, zdaj za to skrbi Madžarska, Slovenija protizračne obrambe menda ne potrebuje. Ampak zaradi vojne v Ukrajini so si na ministrstvu premislili, nov sistem zračne obrambe naj bi stal 200 milijonov evrov – to je izhodiščna cena, pri kateri nikoli niso vračunane kot žafran drage rakete. »Cilj celotnega projekta je vzpostavitev optimalne konfiguracije zmogljivosti srednjega, kratkega in zelo kratkega dosega, združenih v enotni formacijski strukturi, vključeni v sistem zračne obrambe Republike Slovenije. Znotraj naslednjega kratkoročnega razvojnega obdobja je predvidena rešitev vzpostavitev zmogljivosti ene baterije zračne obrambe srednjega dosega.«

Nato so na obrambnem ministrstvu k temu dodali še več novih večnamenskih vojaških helikopterjev. In sicer šest. Predvidoma bodo stali 195,2 milijona evrov. Izračunajmo torej: Šarec je privarčeval 500 milijonov, a bo 200 milijonov porabil za nakup novih helikopterjev in še 200 milijonov za zračno obrambo, preostanek pa za nakup novega transportnega letala. Slovenija je lani za obrambo namenila 1,26 odstotka BDP, do leta 2030 bo z vsemi naštetimi izdatki odstotek zvišala na dva. Toda ne smemo pozabiti, da naj bi se izdatki za zdravstvo v prihodnjih letih povečali za štiri odstotne točke BDP, izdatki za pokojnine do leta 2030 prav toliko. Potem sta tukaj še ureditev plač v javnem sektorju in dolgotrajna oskrba – čeprav imamo že zdaj primanjkljaj. Račun se pri teh nakupih vojaške opreme ne izide. Seveda ne le v matematičnem pomenu besede.

Komentar o nakupu orožja je najbolje končati z navedkom iz katere od kopice knjig, ki govorijo o nesmiselnosti vojne. Recimo iz Hellerjevega Kavlja 22, ki je med vojnimi satirami izjemno cenjen. »Kaj je država?« se na nekem mestu med drugo svetovno vojno vpraša junak romana. »Država je kos zemlje, ki jo z vseh strani obkrožajo meje. Najpogosteje nenaravne. Angleži umirajo za Anglijo. Američani umirajo za Ameriko. Nemci umirajo za Nemčijo. Rusi za Rusijo. Zdaj je okoli petdeset ali šestdeset držav, ki se bojujejo v tej vojni. Seveda tako veliko držav ne more biti vrednih, da zanje umiramo.«