TV komentar / In ko je v Slovenijo prišel tornado, je bil le še prva novica, nič več

Prvega avgusta 2023 si ne bomo zapomnili – pa čeprav je bil to dan, ko smo v Sloveniji videli in doživeli mali tornado. Ne bomo si ga zapomnili, ker mali tornado ni bil glede na vse vremenske dogodke julija 2023 prav nič posebnega, še izstopajoče škode glede na siceršnje posledice vsakodnevnega vremenskega dogajanja ni naredil. In tako je oddajo Odmevi tokrat zastavila tudi voditeljica Tanja Starič: najprej novica, da je Ilirsko Bistrico prizadel tornado, nato pogovor s prvim človekom civilne zaščite Srečkom Šestanom, ki je bil tisti trenutek na kraju dogajanja, pri čemer je bil tudi njegov poudarek zelo umesten, da je namreč za tornadom prišla v Ilirsko Bistrico še močna nevihta.

A v svetu, kjer je izbira resnice stvar domišljije in patologije, kjer nekateri še vedno razlagajo, da ne gre za podnebne spremembe, za katere je vzrok človekovo ravnanje (vodja SDS Janez Janša na primer vse skupaj pripisuje Soncu), je treba vedno znova stvari sproti in jasno umeščati. In prav to je tokrat (spet) naredila Tanja Starič. V studio je na predvečer dneva okoljskega dolga Tanja Starič povabila klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj, s katero pa se nista več pogovarjali o tem, ali podnebne spremembe zdaj pa res prihajajo. Je že mimo. Teme so danes druge. Da bo treba imeti kmalu ( jeseni) posebno telefonsko aplikacijo, ki nam bo sporočala, da se moramo umakniti na varno (ker vreme postaja nevarnost), da bo treba prilagoditi gradnjo in obstoječi način življenja, in seveda to, da smo v bogatejših državah – belih, je tiho nehote rekla Lučka Kajfež Bogataj – neprimerno odgovornejši za dogajanje na planetu in s tem tudi edini res obvezani, da se odzovemo. Pogovor ni bil odličen zato, ker bi povedali Tanja Starič in Lučka Kajfež Bogataj kaj res novega, ampak zaradi samega načina pogovora – nobenih okolišenj, nobenega sprenevedanja, nobenih lažnih upanj.

Najprej nas je malce šokiralo, ko je Lučka Kajfež Bogataj omenila, da bo treba prilagoditi zavarovanja, način zavarovanja lastnine. Zakaj bi bilo to zanjo pomembno? A ko je to omenila drugič, smo dojeli: res je, okoljske spremembe bomo ljudje najprej občutili prav v denarnici oziroma pri razpoložljivem dohodku. Pač, ob tolikšni količini odkritih streh, zalitih stanovanj, uničenih kleti in poslovnih prostorov, stolčenih nasadih in uničenih pridelkih (seveda, seveda, nismo pozabili na uboge avtomobile, te naše zvezdice) bo zavarovanje zoper škodo postalo tisto prvo, kar se bo res spremenilo. Kako spremenilo? Ne samo, da bo neprimerno dražje, ker zavarovalnice sicer ne bodo mogle izvajati svoje dejavnosti, zelo hitro marsičesa preprosto ne bo več mogoče zavarovati. Ne govorimo o prihodnosti, ampak sedanjosti: v nekaterih območjih Kalifornije že od lanskega leta ni več mogoče zavarovati nepremičnin na področjih s pogostimi požari – ker so ti že postali tako pogosti, da se zavarovanje kot biznis preprosto ne izide. In tudi države na tem področju ne bodo mogle vskočiti s pomočjo – ker škode postajajo prevelike, da bi jih bilo na dolgi rok mogoče kriti.

Zelo dobra poanta Lučke Kajfež Bogataj – pravo sporočilo za potrošniško družbo.