Škofjeloški potencial

Avgust je njihov mesec – mesec, ko Sodobni tekstilni center Kreativnice na široko odpre vrata na Spodnjem trgu v Škofji Loki. Ob tej priložnosti na trgu pred sosednjo staro kaščo v okviru festivala Pisana Loka pripravijo urbani piknik s hrano in glasbo, poimenovan Skupna miza. Tako bo tudi letos, v nedeljo, 27. avgusta, ko bo glasbeni del prispevala harfistka, skladateljica, performerka in pevka Zvezdana Novaković. Kreativnice se dobro zavedajo, da je treba skrbeti za skupnost, ki jim zagotavlja spodbudno ustvarjalno okolje. Sodobni tekstilni center Kreativnice je namreč vzpostavila Razvojna agencija Sora z evropskimi sredstvi in s podporo BSC Kranj in Občine Škofja Loka, center je nato dobil še prostor za delovanje v hiši sredi starega mestnega jedra.

V tej hiši, kjer so poleg delavnic vzpostavili tudi razstavno-prodajni atelje, vlada prijetno in ustvarjalno ozračje. Štiričlanska ekipa – Silva Horvat, Lili Panjtar, Nina Vastl Štefe in Anja Musek – je dobro povezan ustvarjalni tim tekstilnih oblikovalk, ki obvladujejo različne tehnike obdelave tekstilij. Ustvarjajo iz naravnih materialov, a ne le zato, da bi zadovoljile nekatere potrebe, povezane s sodobnim domovanjem in odevanjem, ampak ker so prepričane, da je skrajni čas za vrnitev k naravnim materialom in dobremu oblikovanju.

Vendar to ni edini razlog, zakaj Kreativnice zbujajo zanimanje daleč naokrog. »Kar dela škofjeloški Sodobni tekstilni center zelo poseben tudi v slovenskem prostoru, je to, da se tekstilne oblikovalke s svojimi deli povezujejo in ustvarjajo skupne tekstilne instalacije velikih dimenzij, ki jih nato umeščajo v javne prostore. S tem ko v javni prostor posegajo s tekstilno umetnostjo, spodbujajo razpravo o širših družbenih in okoljskih problematikah,« razloži etnologinja Kati Sekirnik, ki skrbi za dobro povezovanje ekipe Kreativnic z drugimi akterji v Škofji Loki in širše v Sloveniji ter tujini.

Kar dela škofjeloški Sodobni tekstilni center zelo poseben, je to, da tekstilne oblikovalke ustvarjajo skupne tekstilne instalacije velikih dimenzij, ki jih nato umeščajo v javne prostore.

Že od samega začetka na primer ustvarjajo skupne umetniške tekstilne instalacije na temo ranljivega naravnega okolja. Naslovi teh del so pomenljivi – Reka (2021), Gozd (2021) ali pa Zemlja, seme (2022). Zadnji dve tekstilni instalaciji sta od junija ponovno na ogled, vključeni sta v praznično obeleževanje 130-letnice Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in bosta še vse do konca avgusta razgrnjeni na starem grajskem obzidju na Ptuju. Sicer pa Kreativnice skupna dela postavljajo v javne prostore ob različnih prireditvah; ena izmed njih je tudi BIEN – Bienale tekstilne umetnosti Kranj. Za letošnji bienale, ki se je začel junija in bo potekal do 10. avgusta ter povezuje štiri mesta, poleg Kranja še Škofjo Loko, Jesenice in Novo Gorico, so ustvarile vsaka svoje avtorsko delo, in ko so jih združile, je nastalo veliko skupno delo Vesolje sonc. Umestile so ga na Plavž Stara Sava na Jesenicah.

Skupni projekti in velike prostorske instalacije so neke vrste nadgradnja njihovega siceršnjega sodelovanja in ustvarjanja. Prav raznovrstnost izdelkov, ki jih ustvarjajo na podlagi dobrega poznavanja starih tehnik in tradicije rokodelstva, vendar z znanjem sodobnega oblikovanja, je njihova prednost. Navsezadnje sta njihov trud in ustvarjalno delo presežek tudi zato, ker so nam bili izdelki, narejeni iz naravnih materialov, dolgo težje dostopni, trg pa nas večinoma zasipa predvsem z izdelki iz umetnih materialov.

Članice Kreativnic so šle odgovore poiskat v preteklost in jih dopolnile s sodobnimi znanji. Kaj torej ustvarjajo in kako? Anja Musek je po izobrazbi krajinska arhitektka, a se je zadnja leta povsem posvetila mokremu polstenju volne, temu v zgodovini naše civilizacije najstarejšemu načinu izdelave tekstila. Tradicionalno izdelovanje polsti je nadgradila s sodobnimi oblikovalskimi postopki. Osnovni naravni material – ovčjo volno – pogosto oplemeniti z vlakni koprive, konoplje, lanu, svile in viskoze. Vse izdeluje ročno, ne uporablja nobenih orodij, le tu in tam kakšen droben pripomoček. Izdelki, kot so unikatna oblačila, šali, torbe, copate, posodice in vaze ter drugi izdelki za dom, nastajajo z mokrim polstenjem iz osnovnega vlakna, iz volnenih kosmov v brezšivni tehniki, tako da vsa vlakna med seboj preplete v enoten kos brez kančka odpadka. Obiskovalce svojega ateljeja Amuse očara tudi s pajčevinasto tehniko polstenja, v kateri izdela nežno prosojno volneno tkanino.

Ročno tkanje prav tako sodi med zelo stare postopke izdelave tekstila. Še v prvi polovici 19. stoletja je v naših krajih imela statve marsikatera hiša, danes so redkost. Silva Horvat je lastnica velikih pokončnih statev, na kakršnih so nekoč tkali preproge, pa tudi manjših ležečih ročnih statev za tkanje platna in podobnih tkanin. Mojstriti se je začela v srednji tekstilni šoli, nato v tovarni Dekorativna, kjer je pridobila veliko izkušenj in znanja. Hotela je več in končala študij oblikovanja tekstilij na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani ter po diplomi stopila na pot samostojne ustvarjalke tapiserij. Pozna stare tehnike tkanja iz predenih niti, kar ji omogoča, da lahko pri tkanju eksperimentira z različnimi materiali in tkalnimi tehnikami; motive avtorskih tapiserij, ki jih navadno tke na velikih pokončnih statvah za preproge, je našla v sami tradiciji tkanja, v slovenskih narodnih motivih, pa tudi lokalnih škofjeloških, predvsem pa v naravi.

Barvanje tekstila z naravnimi barvili in potiskovanje z naravnimi motivi je delo Lili Panjtar, tekstilne oblikovalke. Zadnjih pet let se intenzivno ukvarja z možnostmi botaničnega printa in vtiskovanjem in vkuhavanjem surove rastlinske mase v naravne tkanine. Priprava naravnih preparatov za barvanje in odtiskovanje rastlinskih bilk in listov je kar zapleten in dolgotrajen postopek. Tako je proučevanje rastlinskih barvil in starih tehnik obdelave in barvanja tekstilnih vlaken ključno za oblikovanje njenih naravnih tekstilij. Kot oblikovalka se je izmojstrila v tekstilni industriji, v škofjeloški tovarni Odeja je bila vodja projektov. Leta 2013 je ustanovila Lila studio, v njem pa delovanje s tekstila razširila še na keramiko in papir.

Četrta članica ustvarjalnega tima je arhitektka Nina Vastl Štefe. Poleg projektiranja objektov manjših dimenzij je izdelovanje tekstilij iz naravnih materialov postalo njena osnovna dejavnost. Posebej se je posvetila prešitim odejam. Uporaba naravnih materialov je njena prva zapoved; lan ji je najljubši, a v roke vzame tudi volno ali surovo svilo, konopljo, vlakna koprive in ramijo. Prepoznala je nekatere prednosti ramije, tropske sorodnice naše koprive, ki so jo za izdelavo blaga uporabljali že pred šest tisoč leti in je eno najmočnejših naravnih vlaken, je celo antibakterijska in da tkanini rahel lesk. Prešite odeje iz dveh ali več plasti blaga, včasih v različnih kombinacijah vlaken ter šivane v sekvenčnem ritmu vbodov in šivov, imajo avtorsko prepoznaven videz in utrjujejo njeno blagovno znamko Mojdom. Barva ročno z rastlinskimi barvili, izdelke ročno tiska in šiva, le tako zagotavlja pristnost od začetka do konca procesa.

To, da se je v želji po ohranjanju starih spretnosti in izročil v Škofji Loki ponovno razcvetelo rokodelstvo, pa ne temelji le na dinamični in radovedni mladi generaciji, razlog tiči tudi v zgodovinskem izročilu, saj je škofjeloško območje na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju že od 15. stoletja močno zaznamovano z rokodelstvom in cehovstvom. Prav zaradi rokodelstva in obrti je v srednjem veku Škofja Loka postala upravno in obrtniško-trgovsko središče tega območja in eno najrazvitejših mest v takratnem slovenskem prostoru. Kaže, da je ta zgodovinski potencial pripomogel tudi k uspehu Razvojne agencije Sora, ki je leta 2018 s sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj poleg Sodobnega tekstilnega centra Kreativnice zagnala tudi Center DUO – Center domače in umetnostne obrti (danes Rokodelski center DUO Škofja Loka), v katerem se združuje več kot 20 mojstrov in mojstric zelo različnih znanj in spretnosti – od kovača Jožeta Krmelja z znanjem zahtevnega kovanja damaščanskega jekla iz obogatenih legur do usnjarjev, pletarjev, steklarjev, keramikov, mizarjev in rezbarjev, klekljaric, tkalk in filcark pa vse do klobučarstva. Tradicijo znamenite tovarne Šešir Škofja Loka, ki je delovala od leta 1921 do 2016, ohranja pri življenju Matjaž Rešek; stoletno klobučarsko tradicijo nadaljuje z maloserijsko ročno izdelavo klobukov iz kunčje in zajčje dlake.

Ja, Škofja Loka je eden vzorčnih primerov, kako se lahko oživljanje tradicionalnih rokodelskih spretnosti in znanj dobro poveže s sodobnim oblikovanjem, pa tudi, kako se s takšno dejavnostjo oživi staro srednjeveško mestno jedro in hkrati obogati ponudba izdelkov iz naravnih materialov prav v smislu tako imenovane zelene ekonomije.

Umetniška instalacija:
Kreativnice: Vesolje sonc
Kje: Plavž Stara Sava, Jesenice
Kdaj: do konca avgusta 2023 (v okviru Bienala tekstilne umetnosti Kranj)