Rejanšizacija policije?

Koalicijske stranke ne izpolnjujejo predvolilne obljube o demokratizaciji policije

Vlada Janeza Janše skoraj leto dni, točneje deset mesecev in pol, ni imenovala generalnega direktorja policije s polnim mandatom, nato pa je izkoriščala od njene volje odvisne različne vršilce dolžnosti, da so na odgovorne funkcije postavljali represivne in podredljive kadre. Vlada Roberta Goloba polnopravnega direktorja policije ni imenovala že kar 14 mesecev in nič ne kaže, da bi se to kaj kmalu spremenilo. Tudi vršilec dolžnosti Senad Jušić kadruje. Na odgovorne položaje v policiji, kar je posebej žalostno, postavlja ljudi, ki so dejavno sodelovali pri zlorabi policije v politične namene v času prejšnje vlade.

Golob je obljubljal očiščenje policije spornih uslužbencev. Novo vodstvo na notranjem ministrstvu – prva notranja ministrica v tej vladi Tatjana Bobnar in prvi vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav – se je tega lotilo, pri čemer je vztrajalo pri zakonitem kadrovanju, s čimer naj bi se ločilo od povzročiteljev nezakonitega kadrovskega cunamija v času prejšnje vlade. A trend se je obrnil, ko je vodenje ministrstva prevzel Boštjan Poklukar. Takoj je za direktorico direktorata za upravne notranje zadeve na ministrstvu imenoval Urško Židan. Ta direktorat je vodila že v času ministra Aleša Hojsa in po njegovih navodilih pripravila navodila policiji za preganjanje protestnikov oziroma domnevnih organizatorjev protestov.

»Poklukarjev« v. d. generalnega direktorja policije Jušić odločno kadruje. In tudi to kadrovanje bi res težko označili za »čiščenje« policije oziroma za poskus njene demokratizacije. Pred časom se je v vrh Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) vrnil Renato Butinar, ki ga je od tam odstranil Lindav. Pred leti je mesto v NPU navkljub pomanjkanju pravih znanj in izkušenj dobil na zahtevo Aleša Hojsa. V elitnem preiskovalnem uradu, katerega vodja je Darko Muženič, naloge njegovega pomočnika še vedno opravlja Borut Franc. Tega si je konec leta 2020 izbrala in ga na ta položaj imenovala Petra Grah Lazar, ki je bila za direktorico NPU brez kakršnihkoli preiskovalnih izkušenj imenovana v času Janševe vlade.

Pred dnevi pa je Jušić za direktorja ljubljanske policijske uprave imenoval Tomislava Omejca. Gre za kariernega policista s številnimi znanji in naslovi. Hkrati gre za policijskega funkcionarja, ki je bil kot vodja sektorja splošne policije v upravi uniformirane policije eden največjih zagovornikov (pre)represivnega odziva policije na protivladne proteste v času Janševe vlade, torej streljanja plinskih bomb in nabojev, polivanja ljudi z mešanico solzivca in vode. Bil je tudi zagovornik že omenjenih ustavno spornih navodil za pregon domnevnih organizatorjev protestov, hkrati pa je trdil, da se jim policija ne sme odreči. In ne nazadnje, ko je policija pred enim od nedavnih kmečkih protestov poslala patrulje na kmetije v okolici Ljubljane, je prav Omejec upravičil njeno ravnanje – šlo naj bi le za zbiranje obvestil in ne za zastraševanje z zlorabo policijskih pooblastil.