Poplave / Kako naprej?

Minuli ponedeljek, na dan solidarnosti, je po podatkih civilne zaščite pri odpravljanju posledic poplav pomagalo več kot 12 tisoč prostovoljcev. Njihovo število je v dnevih za tem začelo upadati in tudi iz civilne zaščite so sporočili, da je potreb po prostovoljcih vse manj. Najnujnejša sanacija, večinoma čiščenje naplavin in mulja, je končana, zdaj je vse več potreb po kvalificiranih strokovnjakih s posebnimi znanji. Za začetek bodo to uradne službe, ki morajo za prvo silo pokrpati javno infrastrukturo. Tem bodo sledili drugi poklici. Težave in dileme, ki bodo prišle za tem, bodo vse bolj zapletene. Potrebni bodo hidrologi, dobri gradbinci in statiki. Tudi vlada je ta teden sporočila, da v okviru interventne zakonodaje išče predloge, kako še pomagati prizadetim, ki naj bi jih bilo med 10 in 20 tisoč. V Komendi, kjer naj bi bilo prizadete 80 odstotkov občine, predlagajo gradnjo zadrževalnika vode, pa odpis dajatev na položnicah za elektriko in vodo ter moratorij na odplačevanje stanovanjskih posojil. Približno med tisoč in štiri tisoč gospodinjstvom, ki naj bi izgubila vse, trenutno z najnujnejšim pomagata predvsem Rdeči križ in Karitas.

Kako naprej? Zadnje podobne uničujoče poplave so v Evropi prizadele Belgijo in Nemčijo, kjer imajo tudi najbolj sveže izkušnje. Pred dvema letoma, v noči s 14. na 15. julij 2021, je Nemčijo pravzaprav doletela ena največjih katastrof v polpretekli zgodovini. V 24 urah je – podobno kot ta mesec v Sloveniji – v nekaterih mestih Porenja padlo med 100 in 150 litrov dežja na kvadratni meter. Posledično so hitro narasle reke, predvsem levi pritok reke Ren, to je reka Ahr, ki je nato na svoji poti rušila vse, kar ji je stalo na poti. Bad Münstereifel, mesto s 17 tisoč prebivalci, znano po slikovitem srednjeveškem jedru s številnimi turističnimi trgovinami, je v tisti noči dobesedno izgubilo center. Doslej jih je obnova, ki še vedno traja in bo, kot nam je povedala njegova županja Sabine Preiser-Marian, trajala gotovo še vsaj kakšnih pet let, stala 174 milijonov evrov. Majhnim trgovcem je mesto za prvo silo ponudilo kontejnerje, postavljene v središču mesta, v katerih lahko sedaj nadaljujejo svoje dejavnosti. Najbolj znane iz tistega časa so slike iz mesta Erfstadt, kjer je reka v središču mesta izdolbla nekakšen kanjon, več kot deset metrov velik krater, v katerem so izginile hiše. V okrožju Ahrwiler, kjer živi 128 tisoč ljudi, so poplave uničile kar 62 mostov, 19 vrtcev in 14 šol. Skupaj je bilo v tej regiji uničenih 9000 različnih nepremičnin.

V tisti noči je v Nemčiji zaradi poplav umrlo več kot 180 ljudi, kar je statistika, ki je v relativnem smislu podobna črni statistiki iz zadnjih slovenskih poplav. Skupna škoda v Nemčiji pa po zadnjih ocenah, ki še vedno niso dokončne, znaša okoli 30 milijard evrov, kar je spet primerljivo s škodo v Sloveniji. Dve leti po katastrofi v Nemčiji obnova še vedno traja, in kot ocenjujejo naši sogovorniki, bo ta trajala še vsaj od pet do deset let. Helmut Lussi, župan kraja Schuld z okoli 600 prebivalci, v katerem je reka odnesla 12 hiš, je jezen zaradi počasne nemške birokracije, kar je precej razširjena kritika njihovih ukrepov. »Mislili smo, da bo obnova stekla hitreje, izvajalce smo našli, ampak za vsak projekt potrebujemo cenitve, ki nam jemljejo največ časa.« A jeza zaradi počasne birokracije po poplavah iz leta 2021 je dejansko posledica precej velikodušne pomoči, ki jo je nemška vlada ponudila prizadetim. Takoj po poplavah, natančneje mesec in pol po dogodku, je namreč zvezna vlada že sklenila, da bo poplačala vso škodo, ki je nastala na javni infrastrukturi. Pri zasebnikih in podjetjih, ki niso bili zavarovani proti poplavam, pa se je vlada odločila za razmeroma enostavno pravilo: vsak, ki so ga tedaj v Nemčiji prizadele poplave, je upravičen do denarnega nadomestila v višini 80 odstotkov priznane škode, so sklenili 1. septembra 2021. Poročila cenilcev so tako postala najbolj iskani dokumenti na poplavljenih področjih.

Vsak, ki so ga v Nemčiji prizadele poplave, je upravičen do denarnega nadomestila v višini 80 odstotkov priznane škode, je sklenila nemška vlada mesec dni po tamkajšnjih poplavah.

Zadnje velike poplave v Nemčiji so lahko vir številnih dobrih praks, ki lahko koristijo tudi Sloveniji; ne le s področja državnih odškodnin, ampak tudi humanitarne pomoči. V Sloveniji trenutno pomoč v obliki donacij zbiramo na klasičen način, to je z nakazili ali darili humanitarnim organizacijam. Karitas je na primer v Komendi 300 prizadetim gospodinjstvom namenil 100.000 evrov pomoči, v Rdečem križu poleg tega prek območnih organizacij darujejo hrano in higienske pripomočke, zdravila, 100 otrokom s poplavljenih območij pa so zagotovili brezplačno letovanje na Debelem rtiču. In potem je seveda tukaj še posebna spletna stran, ki jo upravlja civilna zaščita in na kateri je mogoče ponuditi pomoč, od materialnih sredstev do različnih znanj. Posebna spletna stran je sicer zelo inovativna rešitev, ki pa je vendarle zgolj virtualna, saj prizadeti ne morejo sami videti, kaj vse je na voljo. V Nemčiji so se pomoči lotili drugače. Takoj po poplavah, dejansko že naslednji dan, je v dolini reke Ahr nastal distribucijski center za donacije, na koncu je to postala ogromna hala, ki se razteza na 1500 kvadratnih metrih in v kateri si lahko prizadeti, kot v nekakšnem nakupovalnem središču, na podlagi potrdila, da so jih poplave prizadele, naberejo vse, kar potrebujejo in je v tistem trenutku na voljo.

Center, ki je nastal na zasebno pobudo bratov Nicka in Maria Falkerja, zbira donacije podjetij in vseh drugih. Postal je osrednja točka pomoči v prizadeti dolini. V zadnjih dveh letih, pravi Mario Falker, so razdelili že za 20 milijonov evrov pomoči. Prostovoljci, ki jih je okoli 150, trenutno razdeljujejo donacije v skupni vrednosti med 100 in 200 tisoč evri na mesec. Falker pravi, da so v prvih mesecih prizadeti potrebovali predvsem osnovne potrebščine. »V začetku so to bile črpalke, razvlaževalci, hrana in higienski pripomočki. Zdaj, ko so si ljudje že bolje organizirali svoja življenja, je največ povpraševanja po gospodinjskih aparatih in pohištvu. Zdaj so na primer med najbolj iskanimi posteljni vložki,« razlaga. Center je med prizadetimi priljubljen prav zato, ker si je v njem mogoče na enem mestu ogledati, kaj vse je na voljo, redno pa je pri njih registriranih okoli 1000 uporabnikov, ki so ostali brez vsega. Falker ocenjuje, da bodo morali pomoč deliti še vsaj pet let. Projekta, ki je nastal kot prva pomoč v najhujši sili, dejansko ne morejo končati, stiska prizadetih traja veliko dlje od vseh pričakovanj.

Slovenska aplikacija je sicer zelo inovativna rešitev, ki pa je vendarle zgolj virtualna. V Nemčiji so se pomoči lotili drugače. Imajo centralno skladišče podarjene opreme.

Razlog za tako veliko katastrofo poleti 2021 je bilo sicer obilno deževje – povratna doba dežja je bila v določenih krajih sto- ali celo tisočletna –, a zelo očitno je bilo neurje tudi posledica podnebnih sprememb, torej segrevanja zraka, ki v nemških razmerah danes vsebuje tudi do 11 odstotkov več vode kot pred stotimi leti. Kljub temu pa so bile posledice veliko hujše od vseh pričakovanj, modelov ali napovedi. Neurja niso torej le 11 odstotkov hujša kot nekoč. Thomas Deutschländer, ki pri Nemški vremenski službi (DWD) vodi hidrometeorološki oddelek, pravi, da je bila za veliko število žrtev kriva slaba komunikacija oziroma nepravilno obveščanje. »To je eno od naših najpomembnejših spoznanj. Do leta 2021 je bila vsaka občina pristojna za obveščanje svojih prebivalcev. Mi, torej nemška vremenska služba, smo dovolj hitro, že nekaj dni prej, sporočili vse podatke posameznim deželam, ki so na podlagi svojih modelov napovedale poplave. Toda svarila do posameznih občin ali lokalnih skupnosti enostavno niso prišla.« Do ene največjih tragedij je v Nemčiji prišlo v kampu, kjer je umrlo sedem gostov. Večinoma jih je voda odnesla kar v njihovih prikolicah. Gostov pred tem nihče ni opozoril. In tudi v Sloveniji smo lahko dramatične prizore poplavljenih turistov, ki so jih presenetile poplave in so se umaknili na drevesa, spremljali v kampu Menina ob Savinji.

Do takšnih razmer ob vsej tehnologiji seveda ne bi smelo priti. Če kaj, bi v prihodnosti državljani morali biti primerno obveščeni. »V zadnjem letu analiziramo napake in poskušamo odpraviti čim več členov pri tem komunikacijskem zaporedju. Ugotovili smo, da je veriga imela preveč členov. V številnih mestih smo zato na primer namesto siren postavili zvočnike, ki jih lahko nadzorujemo neposredno iz centrale. Prenovili pa smo tudi sistem neposrednega sporočanja o kriznih situacijah, ki v Nemčiji deluje prek aplikacije NINA,« razlaga. NINA je nemška uradna aplikacija za pametne telefone, s katero od leta 2015 njihovi državni organi prebivalce obveščajo o vseh izrednih dogodkih. Zaradi tragedije leta 2021 je v Nemčiji reforma kriznega obveščanja državljanov postala ena najpomembnejših. In ta naloga je padla na notranje ministrstvo zvezne države Severno Porenje - Vestfalija, kjer je za to področje pristojen Christoph Lamers. Ta pravi, da so na podlagi številnih raziskav sklenili, da je treba čim več podatkov digitalizirati. Zaradi boljše koordinacije so ustanovili permanentni krizni štab, kjer te podatke spremljajo in kjer imajo tudi neposreden dostop do javnih medijev. »Na podlagi spremembe našega zakona o javni radioteleviziji lahko s pritiskom na gumb pošiljamo državljanom sporočila,« pravi. Po novem so obvezne tudi redne študije tveganj in nenehna preigravanja različnih scenarijev. Krizni štabi, ki delujejo tudi na področju posameznih dežel, so po novem pristojni za vse vrste skrajnih dogodkov. To niso le poplave, ampak tudi požari, nevihte, suše. V to skupino so v Nemčiji uvrstili še kibernetske napade.

Drugi najpomembnejši ukrep zaradi poplav pa je seveda povezan s fizičnimi posegi v prostor: »Jasno seveda je, da za tako velikanske posledice poplav niso bili krivi le meteorološki dejavniki. V našem primeru so raziskave ugotovile, da so poplavne valove kar nekajkrat povečali zrušeni mostovi. Ko so se nabrali kosi odpadkov pred temi mostovi, so dejansko nastali veliki jezovi. In ko so se ti porušili, so sprožili velike poplavne valove, ki so povzročili največjo škodo,« razlaga Thomas Deutschländer iz Nemške vremenske službe. Do podobnih zaključkov bomo pri analizi letošnjih poplav verjetno prišli tudi v Sloveniji. Posamezna lokalna poročila o razlogih za veliko škodo že omenjajo veliko količino hlodovine, ki je bila nakopičena ob brežinah rek, nekateri so kot problem navedli tudi 400-kilogramske bale sena, ki so se zatikale pod mostovi, ter celo nepravilno skladiščene ali zakopane cisterne, ki so jih reke potegnile s seboj. In na splošno seveda različno gradnjo in obrtne cone, ki so jih v zadnjih desetletjih občine postavile na najcenejših zemljiščih, ki so navadno ob rečnih brežinah. Kaj bodo ali so že v Nemčiji spremenili pri posegih v prostor?

Večina njihovih ukrepov je seveda znanih in samoumevnih. V mestih, ki so jih poplave najbolj prizadele, predvsem niso prenavljali uničenih objektov ali rekonstruirali prejšnjega stanja. »V našem kraju imamo po novem območja, kjer gradnja ni več dovoljena,« razlaga župan Schulda Lussi, »seveda bi bilo najenostavneje ponovno zgraditi razrušeno. A tako enostavno ne gre. Naš največji izziv, s katerim se sedaj soočamo, je, kako najti dovolj poceni zemljišča za nadomestno gradnjo, zato da se prizadeti ljudje iz kraja, kjer jim je voda odnesla hiše, ne bodo izselili. Za zdaj ponujamo prizadetim zemljišča po ceni 80 evrov na kvadratni meter, in sicer v primeru, če jih bo uspelo državi komunalno opremiti, sicer me je strah, da bo cena 120 evrov na kvadrat.« Družine, ki so jim poplave uničile hiše ali imajo hiše zgrajene na območjih, kjer po novem gradnja ni več dovoljena, naj bi si načeloma z odškodnino v višini 80 odstotkov njihove prejšnje nepremičnine, postavile novo domovanje na varnejših območjih.

Vsa prizadeta nemška mesta so po poplavah ustanovila posebne oddelke za obnovo, ki lahko državni denar izjemoma trošijo brez javnih razpisov. In ti posebni oddelki so pristojni tudi za uresničevanje novih protipoplavnih ukrepov. V enem od najbolj prizadetih mest, v Erfstadtu, kjer živi 50 tisoč ljudi, tak oddelek vodi Gerd Schiffer. Na voljo je dobil 74,5 milijona evrov. »Danes, dve leti za tem, še nimamo podpisanih vseh pogodb, ocenjujemo, da bo trajalo skupaj 10 let,« nam pove za začetek. Tako kot v številnih drugih mestih tudi v Erfstadtu ne bodo mesta le povrnili v staro stanje, ampak ga prenavljajo ob upoštevanju, da se lahko takšna katastrofa ponovi. »Območje, kjer so v mestu imeli svoja bivališča begunci in ki ga je voda popolnoma zalila, smo na primer dvignili za meter in pol,« razlaga. Šele potem so na istem mestu zgradili modularna stanovanja za begunce. Na kraju, kjer je krater pogoltnil hiše, pa so vzpostavili prvotno stanje, kakršno je bilo pred desetletji. In to je travnik. »Nekoč je bil tu travnik. In zdaj je spet. Sicer smo ga umestili en meter nižje, zato da lahko na tem mestu zemlja vpije še več vode, če bo to potrebno,« pravi Schiffer.

Podobne ukrepe sprejemajo tudi druga mesta v dolini reke Ahr. Tokrat v prostor ne posega vsako mesto, vsaka vas po svoje, ampak se pri načrtovanju usklajujejo. Poleg tega da gradijo višje nasipe na rečnih brežinah, poglabljajo in širijo reko, kjer je to mogoče, povečujejo mostove, odločili pa so se tudi za gradnjo novih zadrževalnikov in dodatnih razlivnih mest. Ob reki Ahr je bilo do leta 2021 skupaj 23 zadrževalnikov vode. Zdaj so jih ali jih še bodo zgradili 50 novih. Ker ob glavni reki ni več prostora, bodo dodatne gradili tudi ob pritokih. Tem bodo dodali še lovilce lesa in odpadkov. Lesene bariere postavljajo na brežinah reke in v njej dodajajo posebne kanale, kamor bi se ob večjih poplavah lahko stekal plavajoči les ali avtomobili. Tudi predore ob lokalnih cestah lahko po novem uporabijo kot zadrževalnike vode. »Dejansko poskušamo uresničiti vse mogoče ideje, ki se jih spomnimo,« razlaga Schiffer. »In ker imajo življenja prednost pred pločevino, tudi vsa nova parkirišča gradimo poglobljena, da bi v najhujših trenutkih lahko odtekla voda tja.«