Slovo Luke Mesca

V Levici so na začetku meseca končali postopek evidentiranja kandidatov za člane izvršnega odbora, koordinatorja stranke in njegovega namestnika. Za mesto koordinatorja se bosta potegovala ministrica za kulturo Asta Vrečko in poslanec Miha Kordiš, sicer pobudnik tako imenovanega levega krila stranke, ki vodstvu z Luko Mescem na čelu očita, da je stranko popeljalo preveč proti sredini. Mesec ne namerava vnovič kandidirati. Levica naj bi novo vodstvo dobila prvi teden septembra.

Meščevo slovo pomeni konec skoraj desetletnega obdobja njegovega vodenja stranke. Na čelu Levice je od leta 2017, pred tem je bil od leta 2014 koordinator njene predhodnice, Iniciative za demokratični socializem (IDS), ki še danes sestavlja jedro stranke. Statut Levice sicer veleva, da mora biti funkcija koordinatorja omejena na največ štiri polne zaporedne mandate. To pomeni, da bi bil Meščev naslednji mandat, če bi se zanj odločil kandidirati, tudi zadnji.

A za to se očitno ni odločil. Kot pravi, vnovične kandidature ni oddal zaradi izidov na strankarskem kongresu – na volitvah v novi svet je od 25 voljenih članov mandat dobilo 15 članov iz tako imenovanega levega krila stranke – »in ker mislim, da je po praktično desetih letih mojega vodenja čas za menjavo na vrhu«. Podporo pri kandidaturi izreka Asti Vrečko, za katero meni, »da bo stranko odlično vodila – kakor odlično vodi ministrstvo za kulturo. Sam bom ostal aktiven v stranki.« Prav tako ostaja minister za delo in najverjetneje tudi podpredsednik vlade, je še dodal.

Asta Vrečko je dolgoletna članica stranke, aktivna je bila že pri IDS. Pretekli dve leti je opravljala funkcijo koordinatorice sveta stranke, je aktualna namestnica koordinatorja.

Za kandidaturo se je odločila po tehtnem premisleku, pravi. »Levica kot stranka se je po desetih letih znašla na prelomni točki. Svet in družbo prežema kriza, poimenovana z različnimi izrazi: od podnebnega zloma, vse večje družbene neenakosti, rasti skrajno desnih politik pa vse do vojne,« razlaga. »Smo edina resna programska stranka, ki ima tudi konkretno razvojno družbeno vizijo. Iskati in ponuditi moramo alternativno politiko, ki bo ljudem omogočala dostojno življenje, samorealizacijo, izkoreninila revščino in razredne razlike. Dosegli smo že številne uspehe, pred nami so novi izzivi.«

»Stranko želim v tesnem sodelovanju s člani in članicami konsolidirati v še močnejšo politično silo, ki bo skupna platforma raznolikih levih glasov in bo v prihajajoči cikel volitev vstopila kot nosilka leve alternative,« še dodaja. »Pri tem me bodo še naprej vodili povezovalnost, dialoškost ter odločno zastopanje ekosocialističnih idej.«

Kordiš je prav tako dolgoletni član stranke iz vrst IDS, leta 2014, ko je ta prestopila parlamentarni prag znotraj koalicije Združena levica, je prvič postal poslanec. Od tedaj je znan predvsem po pogosto nekonvencionalnih izvajanjih v državnem zboru. Lani je kandidiral na predsedniških volitvah, zbral je nekaj manj kot tri odstotke glasov in zasedel zadnje mesto.

Doslej se je jasnemu odgovoru, ali naj bi bil v igri za vodenje stranke v prihodnjem dvoletnem mandatu, izogibal. Na novinarski konferenci stranke junija, ko je Mesec ponudil možnost odstopa, je dejal, da morajo biti vsi nadaljnji koraki v stranki stvar političnega dogovora. Za komentar ob kandidaturi smo se obrnili tudi nanj, a odgovora nismo dobili.

Levica se je znašla na prelomni, vendar pričakovani točki. Menjava vodstva je povsem normalna razvojna faza vsake demokratične stranke, toliko bolj stranke, kot je Levica, ki ima omejitev mandata zapisano celo v statutu.

Tako rekoč edina stranka v državi, ki ohranja kult vodje, ostaja SDS – njen predsednik Janez Janša je na čelu stranke že 30 let.