Izčrpavanje okoljskih aktivistov

V Italiji se pripravljajo na sprejem zakonskih sprememb, ki bodo zelo zaostrile denarne kazni, predvidene za uničevanje ali iznakaženje kulturnih spomenikov. Po novem naj bi znašale med deset in šestdeset tisoč evri. Čeprav ukrep številni podpirajo, je hkrati deležen ostrih kritik, saj pravi razlog za njegovo uveljavitev ni toliko povezan s skrbjo za kulturno dediščino kot z apetiti skrajno desne vlade pod vodstvom Georgie Meloni, da bi finančno izčrpala okoljske aktiviste, ki s svetovno odmevnimi protesti, v katere vključujejo velike umetnine in kulturne spomenike, opozarjajo, da Italija odločno premalo prispeva k boju proti globalnemu segrevanju in planet s tem poganja v podnebno katastrofo.

Zanimivo je, da vlada te namere ne skriva – tudi italijanski minister za kulturo je te dni, ko je odmevala z grafiti popisana fasada zaščitenega objekta v Milanu, za kar sicer niso bili odgovorni okoljski aktivisti, o predlaganih spremembah spregovoril kot o ukrepih zoper ekovandalizem.

A zakaj vlado še precej bolj kot objestneži, ki svoja imena klešejo v zidove rimskega Koloseja ali se po Španskih stopnicah vozijo z dragimi avtomobili, kar je resnično nedopustno, motijo mladi aktivisti, ki ob svojih protestih, četudi so za mnoge kontroverzni, pravzaprav pazijo, da umetnin in spomenikov ne bi zares poškodovali? Iniciative, kot je Zadnja generacija (Ultima Generazione), ki kulturno dediščino prelivajo z barvami in tako opozarjajo na uničevanje planeta, pri tem uporabljajo zlahka odstranljive in razgradljive materiale. Ko v van Goghovo sliko zalučajo juho, jo v resnici zalučajo v varovalno steklo pred njo. Ko se v galeriji prilepijo na umetnino, lepilo iztisnejo izključno na njen okvir. Kljub temu so obveljali za najhujše ekovandale in celo ekoteroriste.

A dejstva so jasna: Italija je zaradi podnebne krize že danes močno prizadeta, hkrati pa je ena najbolj dejavnih držav pri uporabi problematične fosilne energije. Država obseg njenega javnega sofinanciranja nenehno povečuje, pod vlado Georgie Meloni pa se razmere poslabšujejo. Namesto da bi ukrepala v dobro okolja, vlada prednost daje dobičku in preganja aktiviste. Trem pripadnikom Zadnje generacije trenutno grozi večletna zaporna kazen zaradi »napada« na senat z barvo, ki jo, kot poudarjajo v Zadnji generaciji, spere že voda.

Odločno na stran okoljskih aktivistov pa se je junija postavila komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope Dunja Mijatović, ki je ne skrbi le dogajanje v Italiji, podobno je namreč po vsej Evropi: aktivisti so stigmatizirani kot kriminalci, deležni so represije. A z vsem tem se krči prostor za mirno izražanje protesta, ki je eden od temeljev demokracije. Evropske vlade zato poziva, naj tistim, ki se borijo za človekove pravice s področja okolja, namesto »zatiranja in zamer« namenijo »sočutje in podporo«. Predvsem pa naj same več truda vlagajo v varovanje okolja in premislijo tudi o znižanju starosti, ki omogoča volilno pravico – s tem bi k soodločanju namreč pritegnili tudi zelo mlade, ki so jim okoljske teme izjemno pomembne.