Policist 206-10

Ko je premier Robert Golob na čelu notranjega ministrstva Tatjano Bobnar zamenjal z Boštjanom Poklukarjem, ta pa na čelu policije Boštjana Lindava s Senadom Jušićem, so se pojavili dvomi, ali novi prvi policist izpolnjuje formalne pogoje za vodenje policije, sploh če bi bil imenovan za polni mandat. Jušić se je kljub temu prijavil na razpis za generalnega direktorja policije, ki pa se vleče že poltretji mesec. In dlje ko je v soju žarometov, bolj se kopičijo očitki o njegovem tako ali drugače neprofesionalnem ali celo nezakonitem ravnanju.

Pretekli teden je bila aktualna zgodba o zasegu skoraj 200 kilogramov kokaina leta 2014. Kot kaže, je tedaj policija enemu od preprodajalcev, ki naj bi bil tudi njen informator, omogočila pobeg in niti kasneje ni opravila učinkovite preiskave in retrospektive teh dogodkov. Odgovorna oseba je bil prav Jušić, ki je nadomeščal tedanjega vodjo koprskih kriminalistov, ko je bil ta na dopustu. Policija je v javnost poslala pojasnilo, da te dogodke resda že dlje preiskujejo, zaznali so sume, da so tedaj policisti storili kazniva dejanja, a »nismo pridobili dokazov ali indicev«, da je med njimi Jušić.

Poleg tega že vse, odkar je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje policije, ostaja odprto vprašanje, kaj je v mladosti storil prvi mož policije, da si je prislužil skorajda sramotilno premestitev na tedanjo postajo mejne policije Škofije in bil iz policista, ki je deloval v mobilni kriminalistični enoti, degradiran v varuha meje. Na policiji odgovarjajo, da je Jušić leta 1995 »zaradi študija ob delu zaradi lažjega usklajevanja študijskih in službenih obveznosti sam zaprosil za premestitev« in da »namigovanja o kakršni koli ’kazenski’ premestitvi ne držijo, sicer v. d. generalnega direktorja policije mag. Senad Jušić ne bi mogel zasesti delovnega mesta pomočnika vodje Sektorja kriminalistične policije na PU Koper«.

Še dobro, ker za kandidata za prvega moža policije se res ne bi spodobilo, če bi bil recimo pravi razlog za premestitev ta, da je ekipa kriminalistov, katere član je bil, izvedela za prihajajočo izročitev droge med dvema posameznikoma, se odločila za zasedo, jo tudi pripravila, potem pa je na kraj izročitve prišel le »kupec«, »prodajalca«, ki naj bi ga bil bodoči prvi policist tako ali drugače poznal, pa ni bilo. Jušić se sicer neposredno na ta očitek ni odzval, s policije smo dobili zgolj prej omenjeni splošni odgovor, da mora Jušić že biti brezmadežen, sicer ne bi napredoval v policijski hierarhiji.

Na policiji pravijo, da na brezmadežnost Senada Jušića kaže tudi to, da uspešno napreduje v policijski hierarhiji.

Čeprav so zadnja leta, predvsem na začetku mandata prejšnje vlade, mesto generalnega direktorja policije res (začasno) zasedali tudi nekateri popolnoma neprimerni ljudje, nikomur nad glavo niso viseli vedno novi očitki o hoji po robu zakona in onstran njega. Ne nazadnje tudi ne očitki, da ne izpolnjuje vsaj formalnih pogojev za najvišjo policijsko funkcijo. Čeprav se zdi, da bi Jušić po veljavni zakonodaji težko dokazal, da ima zahtevano število let vodstvenih izkušenj, naj bi po naših informacijah posebna natečajna komisija kljub temu v kratkem izdala mnenje, da tudi ta pogoj izpolnjuje. V tem primeru bo seveda zelo zanimivo videti, katerih pet policistov je sestavljalo to komisijo in morda pred strokovnost postavilo politične zahteve z vrha ministrstva.

Prav to, da je Jušić po nareku politike pripravljal uradne dokumente, je še eden izmed očitkov, ki jih je deležen. V času prejšnje vlade je menda spisal predlog opozorila pred redno odpovedjo delovnega razmerja za nekdanjega vodjo uprave kriminalistične policije in pomočnika direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Davida Antoloviča. Tako, z izmišljenimi domnevnimi kršitvami, je prejšnja policijska oblast ustrahovala uporne policijske kadre. Na policiji tudi v tem primeru zanikajo, da bi Jušić napisal omenjeni zastraševalni delovnopravni ukrep. A vsi policijski dokumenti vsebujejo posebno označevalno številko, »signirni znak«, kot mu rečejo v policiji. In številka – ki jo najdemo na omenjenem delovnopravnem ukrepu – po naših neuradnih informacijah razkriva, da je bil avtor prav Jušić, ki mu je bila v tistem času dodeljena številka 206-10. Tudi tega v. d. direktorja policije ni neposredno zanikal, s policije smo dobili zgolj pojasnilo, da bi »povezava signirnega znaka z osebnim imenom in priimkom zaposlenega razkrila način in vrsto opravljanja ter dodeljevanja policijskih in drugih nalog znotraj organa, zato na navedeno vprašanje ne moremo odgovoriti«.

Vsemu povedanemu navkljub naj bi bila Jušićeva največja slabost (ali pa prednost, odvisno s čigavega zornega kota gledamo), da pravzaprav nekritično prenaša navodila iz politike navzdol po policijski hierarhiji. Policija glede na dogajanje zadnjih nekaj let v resnici nujno potrebuje šefa, ki bo sito in strelovod idejam in kadrovskim apetitom vlade oziroma njenih prišepetovalcev. 5