Je za rušilnost poplav kriv les?

Ogromne količine plavja ob nedavnih poplavah so posledica neurejenih hudournikov in neočiščenih gozdov

Kdor je obiskal poplavna področja, ni mogel spregledati kupov lesa, hlodov in plavja ob strugah rek. Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice, ki si je ogledal stanje na terenu, pravi, da v svojih 60 letih ob poplavah toliko naplavin še ni videl. »Lesa je res neverjetno veliko. Oguljena drevesa, hlodi. Tudi sam se sprašujem, od kod je to prišlo. Je bil les skladiščen ob rekah?« Zelo verjetno bodo ugotovitve ob analizah letošnjih poplav podobne kot pri poplavah v Nemčiji leta 2021. In sicer da je k rušilni moči vodi odločilno prispevalo plavje, torej les in hlodovina, ki je pred mostovi zajezilo vodo, dokler ti niso popustili. Eden od bralcev nam je posredoval slike ogromnega kupa hlodovine v Nazarjah, ki naj bi jo podjetje Bio Masa in podjetje Krančič skladiščili tik ob Savinji, pred mostom. To hlodovino naj bi po pripovedovanju občanov nato reka zanesla pred most, kjer sta se zadelala dva od treh prekatov, zaradi česar se je voda pred mostom zajezila in dvignila.

Hidrologi so sicer že v preteklosti opozarjali, da k rušilnosti poplav v Sloveniji v zadnjih letih prispeva neurejenost gozdov. Nekateri so prepričani, da je to posledica razdrobitve gozdnih gospodarstev po osamosvojitvi. Poleg tega pa je tudi jasno, da zožene struge rek, utesnjene med nasipe, še povečujejo učinek naplavin. Iz Zavoda za gozdove odgovarjajo, da je plavje iz gozdov pri poplavah nedvomno negativni dejavnik, a da je bilo tokrat zaporedje ujm še posebej neugodno. »Neposredno prej smo imeli vetrolome, kjer padlih dreves ni bilo mogoče sanirati pred poplavami, in je javna gozdarska služba na to lastnike in upravljavce gozdov tudi intenzivno opozarjala,« pravijo. Vsega skupaj naj bi jih bilo za 0,6 milijona kubičnih metrov. Sklicevanje na učinkovitost nekdanje ureditve v gozdarstvu pa naj ne bi bilo posebej smiselno, saj tudi bivši sistem ne bi zmogel tako hitre sanacije predhodnega vetroloma: »Prav tako takrat ni bilo okoljskih zahtev po določenem deležu mrtve mase v gozdovih, ki prav tako pomenijo potencialno plavje in podobno. V gozdovih je namreč odmrle in odmirajoče lesne biomase več kot v predhodnih desetletjih, deloma tudi zaradi ekoloških zahtev gozdnih vrst, ki odmirajočo lesno biomaso potrebujejo za preživetje in jo gozdarji skupaj z lastniki tudi načrtno puščamo v gozdovih.«

V podjetju Slovenski državni gozdovi imajo sicer za odtenek drugačno mnenje. Pravijo, da številni manjši lastniki v svojih gozdovih ne sekajo oziroma sekajo minimalno, tudi če so njihovi gozdovi prestareli oziroma s prizadetim, odmirajočim, celo podrtim drevjem. V zadnjih desetletjih naj bi se k najnovejšemu ekološkemu trendu povečevanja količine odmrlega drevja dodal še učinek menjave generacij: »Starejše generacije lastnikov so izhajale iz časov pomanjkanja ter so posledično iz gozda pridobivale les za drva predvsem iz podrtih, prizadetih, poškodovanih dreves. V preteklosti so po sečnji tudi zelo vestno pobrali ves uporaben drobnejši les. Lesna zaloga je v vseh gozdovih močno narasla, v zadnjih desetletjih se prav tako ni izkoristil možni posek.« Po njihovem mnenju bi na hudourniških območjih oziroma na predelih, kjer takšna lesna masa lahko pristane v vodotokih, pri gospodarjenju z gozdovi morali odstranjevati to maso. »Žal današnji predpisi tega ne zagotavljajo. Še težje je pričakovati, da se bo velik del tako imenovanih pasivnih lastnikov ukvarjal s čiščenjem svojih gozdov v skrbi za ustrezno odvodnjavanje.«

V Slovenskih državnih gozdovih zato pričakujejo aktivnejšo vlogo države, in vse kaže, da so v zavodu za gozdove in tudi v inšpekciji za gozdove problem zaznali. V zavodu pravijo, da lastnike na hudourniških območjih vseskozi opozarjajo na skrbno gospodarjenje z gozdovi: »Odziv lastnikov je zelo različen, od razumevanja, zakaj so v varovalnih gozdovih ter ob hudournikih potrebni nadstandard sečnje in spravila, prepoved skladiščenja gozdnolesnih sortimentov ob vodotokih, spravila po strugah potokov, in do negativnega odziva, da to pomeni samo dodaten strošek, dodatno birokracijo.« Po njihovem bi se problema hudourništva morali lotiti interdisciplinarno, in sicer z vključitvijo gozdarjev, vodarjev, geologov, naravovarstvenikov …, z natančnejšo grafično opredelitvijo hudourniških območij, z rednimi cikličnimi lidar snemanji območij in verjetno s povečanjem ali prerazporeditvijo sredstev znotraj obstoječih, za boljše urejanje in vzdrževanje obstoječih objektov na hudournikih ter gradnjo novih. Bo pa, pravijo, javna gozdarska služba v prihodnosti še intenzivneje pregledovala sečišča in izvajala gozdni red na ogroženih območjih ter sodelovala s pristojnima inšpekcijskima službama.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>