So mirovniki res sovražniki?

Mirovni inštitut se je pred dnevi obrnil na slovenski politični vrh, naj od ukrajinskih oblasti zahteva »opustitev pregona Jurija Šeljaženka in prepreči nevaren poskus kriminalizacije mirovnih idej«. Šeljaženko je ukrajinski profesor prava, raziskovalec in mirovni aktivist ter zunanji sodelavec Mirovnega inštituta, ki mu v Ukrajini grozi petletna zaporna kazen, ker so tamkajšnje oblasti v njegovih prizadevanjih za mir prepoznale »opravičevanje ruske agresije«.

Šeljaženko je večkrat jasno obsodil ruski napad na Ukrajino in ruski režim sam, a hkrati poudarja, da je mir najvišja vrednota in da si ga zaslužijo vsi ljudje, tudi njegovi sodržavljani. Ker se zavzema za mir, se logično tudi strokovno poglablja v ugovor vesti pri služenju vojaškega roka in ga ukrajinsko vrhovno sodišče prizna za stranko v postopku v primerih, ko sodišča odločajo o ugovoru vesti, če se mobilizirani odločijo zanj. Poleg tega problematizira militarizacijo v ukrajinskih šolah in poučevanje otrok o orožju, ki je po njegovem mnenju neprimerno ne glede na to, ali je država v vojni ali ne. Pričakovano je vse to za ukrajinske oblasti moteče.

Ukrajinsko mirovno gibanje, v katero je vključen Šeljaženko, je septembra lani objavilo Mirovno agendo za Ukrajino in svet, v kateri je obsodilo ruski napad in dodalo: »Nujni so prekinitev ognja, mirovna pogajanja in resno prizadevanje za odpravo tragičnih napak, ki sta jih storili obe sprti strani.« Ukrajinska varnostna služba je to izkoristila za hišno preiskavo ter odvzem računalnika in vseh drugih komunikacijskih naprav in vse dokumentacije ter odreditev hišnega pripora in začetek pregona, ki naj bi se končal z izrekom petletne zaporne kazni.

Na Mirovnem inštitutu so se posebej zavzeli za Šeljaženka, saj gre za njihovega zunanjega sodelavca, ki naj bi v sklopu v tujini odobrenega in financiranega raziskovalnega projekta štiri mesece v Sloveniji primerjalno raziskoval mirovna gibanja tu in v domovini. Mirovni inštitut je že novembra lani začel prizadevanja in postopke za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje za predavatelje in raziskovalce iz tako imenovanih tretjih držav. A pridobitev takšnega dovoljenja za tujce iz teh držav že v idealnih razmerah pri nas lahko traja tudi več let. Zdaj pa je dodatna težava še vojna v Ukrajini. Slovensko veleposlaništvo začasno sploh ne opravlja konzularnih storitev. Ukrajinski mirovnik je za zdaj obtičal v slovenskih birokratskih postopkih za tujce.

»Ne glede na to, kaj si mislimo o tem, kako neposreden je pri zavzemanju za mir morda Šeljaženko, je bistveno to, da ima pravico zavzemati se za mir. In da bi tak človek zato bil v hišnem priporu in da mu grozi večletni zapor, je nekaj, na kar bi se morali odzvati vsi, tudi naši in evropski politični voditelji. Ob vseh sovražnikih, ki jih Ukrajina ima, je Zelenski našel sovražnika v mirovniku,« o tem pravi Brankica Petković z Mirovnega inštituta, ki dodaja, da se bodo še naprej neutrudno zavzemali za Šeljaženkove pravice in za ideje, ki jih zagovarja.