Za domovino – s Trumpom naprej!

Republikanski predsedniški kandidati so se prejšnjo sredo prvič javno soočili – v Milwaukeeju (Wisconsin). Delovali so neresno, ubogo, lunatično, irelevantno. Moderatorka Martha MacCallum, sicer voditeljica na televizijskem kanalu Fox News, kralju podnebnega dezinformiranja, jih je vprašala: »Ali menite, da podnebne spremembe povzroča človek? Če menite, da jih, dvignite roko.«

Nobeden izmed osmih predsedniških kandidatov ni dvignil roke. Niti eden. Le skomignili so. Niso hoteli razočarati svojih sponzorjev – naftnih družb, korporacij in Boga.

Podnebne spremembe obstajajo, a so nekaj povsem naravnega – tako hoče Bog. Človek nima te moči. Spreminjanje podnebja – to je božje delo! Izpusti toplogrednih plinov nimajo nič s tem. Fosilna goriva tudi ne. Podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, so izmišljotina liberalnih elit, ki hočejo preprostim ljudem – patriotskim, garaškim, podjetnim Američanom – vzeti blaginjo, srečo, način življenja, pralne stroje, športne terence in kapitalizem, ja, tistih liberalnih elit, ki hočejo uničiti ameriško gospodarstvo, Ameriko, »nepogrešljivo nacijo«, pa preleviti v deželo tretjega sveta. Nehajte že politizirati vreme! Pogozdujmo, pa bo šlo mimo!

Tako nekako razmišlja republikansko volilno telo – in republikanski predsedniški kandidati, nekdanji guverner Arkansasa Asa Hutchinson, nekdanji guverner New Jerseyja Chris Christie, nekdanji ameriški podpredsednik Mike Pence, floridski guverner Ron DeSantis, poslovnež Vivek Ramaswamy, nekdanja ameriška veleposlanica v Združenih narodih Nikki Haley, južnokarolinski senator Tim Scott in guverner Severne Dakote Doug Burgum, so mu prikimali. Situacija ni urgentna, so zagotavljali nekateri. Drugi pa, da se nikamor ne mudi, pri čemer so s prstom kazali na Kitajsko, Indijo in Afriko – glejte, od tam prihaja okoljska nevarnost! Spet tretji so svarili: pustimo že podnebne spremembe in se ukvarjajmo s pravimi problemi! S problemi, ki res zadevajo in prizadevajo ljudi! Kot da pravi problemi niso prav podnebne spremembe – in kot da ljudi ne zadevajo in prizadevajo prav podnebne spremembe, ki pa jih je Vivek Ramaswamy, biotehnološki entrepreneur, eden izmed republikanskih predsedniških kandidatov, ki misli, da je ameriška ustava nastala pred ameriško revolucijo, razglasil za »potegavščino«, grobarko ameriškega gospodarstva. In dodal, da »več ljudi umre zaradi slabih podnebnih politik kot zaradi podnebnih sprememb«. Naj to pove tisočim, ki jih vsako leto pokopljejo ekstremni vročinski valovi.

Ker sodišča proti Trumpu vlagajo obtožnice, ker ga preganjajo, ga imajo ljudje še raje – te obtožnice dokazujejo, da ima prav: proti njemu obstaja zarota! Trump je žrtev elit, sil kontinuitete, globoke države!

Okej, Nikki Haley je priznala, da so podnebne spremembe »resnične«, a obenem – tako kot drugi – pozvala k izdatnejšemu pridobivanju ameriškega zemeljskega plina. In podnebne spremembe bodo izginile. Aja, je dodala, pa še »Kitajski in Indiji je treba reči, naj zmanjšata izpuste toplogrednih plinov«. Kitajski in Indiji. Zakaj Kitajski in Indiji? Zakaj ne Kitajski in Ameriki? Amerika je namreč druga največja toplogredna onesnaževalka planeta – takoj za Kitajsko, poroča Associated Press. In seveda: Amerika je zgodovinsko, kumulativno največja toplogredna onesnaževalka planeta. In tipično: kot kaže obsežna študija, ki jo je objavil portal Plos Climate (https://journals. plos.org/climate/article?id=10.1371/journal. pclm.0000190), deset odstotkov najbogatejših Američanov ustvari 40 odstotkov ameriških izpustov toplogrednih plinov.

A ko so vsi ti republikanski predsedniški kandidati rekli, da povzročitelj podnebnih sprememb ni človek, je bilo tako, kot bi rekli, da si s podnebnimi spremembami ne kaže beliti glave in da je treba pustiti, da gredo svojo naravno – no, božjo – pot.

V Milwaukeeju je bilo tisti dan 38 stopinj Celzija. Julija je v Ameriki padlo več kot 3000 temperaturnih rekordov. Julijske temperature so bile sploh najvišje v zadnjih 120.000 letih. Ameriški jugozahod je žgal zgodovinski vročinski val. Ljudje so množično umirali. Havaje so pustošili katastrofalni požari. Južno Kalifornijo je udaril tropski vihar, kakršnega ne pomnijo. Temperatura morja na Floridi se je stegnila do 38 stopinj Celzija. Celo severni Atlantik se je segrel na več kot 25 stopinj Celzija. Temperatura v New Orleansu je bila dober mesec več kot 40 stopinj Celzija. Kalifornijsko puščavsko letovišče Palm Springs je blato skoraj odneslo. Kalifornijski Cathedral City prav tako. Cleveland je zalival težak dež. Detroit je poplavilo (poplave, ki so opustošile Slovenijo, so največja naravna katastrofa v zgodovini Slovenije, če smo že ravno pri tem). Nad Atlantikom so v 24 urah nastali trije tropski cikloni. Kanada je tako divje in zadušljivo gorela, da se je kadilo v Ameriko. Morda tudi v Milwaukee.

Znanstveniki pravijo, da bi bilo vse to nemogoče brez podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek. Podnebni kaos grize, ruši, melje, požiga, poplavlja in uničuje na odprti sceni, republikanci, ki kandidirajo za voditelja Amerike, »usojene« za vodenje svobodnega sveta, pa glavo tiščijo v pesek, zanikajo podnebne spremembe in si domišljajo, da lahko svet spremeni ali konča le Bog. Kapitalizem – in sakrosanktni ameriški način življenja – ga lahko spremeni le na bolje.

Republikanski predsedniški kandidati si lažje predstavljajo konec sveta kot konec kapitalizma.

Mar ni to logika Janše in njegovih privržencev? Janša je žrtev zarote, elit, sil kontinuitete – mar ni to refren? Ko so ga v aferi Patria obsodili na treh stopnjah, se mu njegovo ljudstvo ni odpovedalo.

In ne, globalna grozljivka, ki jo gledamo, ni kulminacija podnebnih sprememb – to je šele začetek. Šele uvod. Aperitiv. Ali kot pravi generalni sekretar Združenih narodov António Guterres: »Konec je dobe globalnega segrevanja – začenja se doba globalnega vretja.«

Normalizacija političnega kriminala

Toda ko so republikanski predsedniški kandidati relativizirali, marginalizirali, trivializirali in zanikovali podnebne spremembe, so le kimali in se prilizovali svojemu pravemu Bogu, velikemu vodji, da ne rečem führerju – Donaldu Trumpu. Kot vedo že vrabci, ga na tem soočenju ni bilo, toda v svojem mandatu je odpravil okrog sto podnebnih regulacij, je izračunal New York Times. Ameriko je – ob pomoči svoje veleposlanice v Združenih narodih Nikki Haley – umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma, rad pa je tudi rekel, da so podnebne spremembe le potegavščina, s katero skušajo uničiti ameriško gospodarstvo in Ameriko. In ni skrivnost, kaj bi naredil, če pride ponovno na oblast – odpravil bi še več okoljskih in podnebnih regulacij, zvezne agencije bi prelevil v navijačice fosilnih goriv, brutalno bi povečal pridobivanje nafte in plina, v zveznih agencijah, ki se ukvarjajo s podnebno problematiko, bi radikalno zmanjšal osebje.

Ja, če bi prišel ponovno na oblast, bi bilo še huje kot prvič. Še huje kot zadnjič. Še bolj bi bil jezen, še bolj maščevalen, še bolj avtokratski. New York Times je razkril, kako naj bi Trump ob ponovnem prevzemu oblasti poskrbel, da mu bo zvezni aparat totalno, kompletno in absolutno lojalen – brutalno in množično bo odpuščal javne uslužbence, prevzel bo kontrolo nad zveznimi agencijami, ki veljajo za neodvisne. To se stalno dogaja v Sloveniji: vsakič, ko pride Janša ponovno na oblast, je še huje, kot je bilo prejšnjič. Še bolj je jezen, še bolj maščevalen, še bolj avtokratski. Državno administracijo polni s svojimi lojalisti, podreja si neodvisne agencije (recimo Urad za preprečevanje pranja denarja) in jih spreminja v svoje orožje.

Ne, Trumpa na tem Foxovem soočenju republikanskih predsedniških kandidatov ni bilo, a je tam vendarle bil – ves čas, neprestano, non-stop, v vsaki repliki. Ali bolje rečeno: bilo je tako, kot da je tam. Politični prostor je njegov. Četudi ga ni zraven, gre vedno zanj. Vsem ostalim – tako kot Janša – posesa kisik. Republikanski predsedniški kandidati so se mu nenehno klanjali in mu servilno kimali in se mu prilizovali – niso ga napadali, niso polemizirali z njim, niso ga kritizirali, niso mu očitali, da ga ni. Stalno so pazili, da so govorili tako, kot bi govoril Trump. Stalno so pazili, da ne bi užalili in razjezili njegovega kulta. Ja, obnašali so se tako kot Janševi privrženci, kot njegovi poslanci – nenehno morajo paziti, da ga ne omenijo po nemarnem in da ga ne užalijo. Nenehno morajo paziti, da ne rečejo kaj narobe. Nenehno mu morajo laskati in kimati, se mu prilizovati. Nenehno se bojijo, da bodo kar nenadoma padli v nemilost. In odpadli. In ostali brez njegove milosti. In brez njegove miloščine.

V Milwaukeeju je vrhunec nedvomno bil trenutek, ko so odgovarjali na vprašanje, ali bi Trumpa podprli kot predsedniškega nominiranca republikanske stranke, če bi ga sodišče v katerem izmed štirih primerov spoznalo za krivega in bi tako postal obsojenec, obsojeni zločinec, celo jetnik. Vivek Ramaswamy, Nikki Haley, Tim Scott in Doug Burgum so takoj dvignili roke – bam! Ron DeSantis je malce pogledal naokoli, videl roke, ki so entuziastično planile gor, se prepričal, da je vse po starem in da do notranjega revolta proti Trumpu ni prišlo – in še sam dvignil roko, takoj zatem pa jo je dvignil še Mike Pence. Da si ne bi nakopal führerjevega besa – in da si ne bi nakopal svete jeze njegovega že itak jeznega in svetega ljudstva. Ne pozabite: Pence je 5. januarja – takrat je bil ameriški podpredsednik – verificiral elektorske glasove, čeravno je Trump zahteval, da tega ne stori in da verifikacijo elektorskih glasov blokira ( ja, Trump ga je nagovarjal k nezakonitemu, kriminalnemu, hudodelskemu dejanju!), zdaj pa pravi, da bi za predsednika podprl kriminalca! Noro, ne. Prav res – norost. A to ne preseneča: führer – ali kult osebnosti, če hočete – podložnike sili v norost. Sili jih, da počnejo nore, iracionalne reči. Kandidirajo za predsednika, a bi raje glasovali za Trumpa kot zase.

Republikanski predsedniški kandidati führerja niso razočarali. Roke nista dvignila le dva, Asa Hutchinson in Chris Christie, ki je vzkliknil, da mora nekdo »ustaviti normalizacijo tega obnašanja«. Booooo, je zadonelo iz dvorane. Fuj! Publika – Trumpovo ljudstvo – je Christieja izžvižgala. Christie je bil malce prepozen – Trumpovo obnašanje so že davno normalizirali. Njegovo obnašanje so normalizirali v trenutku, ko so ugotovili, da zaradi svojega obnašanja ne bo izgubil niti enega samega volilnega glasu.

Trump je rekel, da bi lahko na Peti aveniji ustrelil človeka, pa ne bi izgubil niti enega volilnega glasu. In natanko to je počel – na Peti aveniji je streljal, pa ni izgubil niti enega volilnega glasu. Leta 2020, po vseh tistih lažeh, škandalih, aferah, ustavnih obtožbah in blamažah (oh, in zanikanju covida), je dobil 75 milijonov glasov, še več kot štiri leta prej. Njegovi privrženci že ves čas čudovito in evforično in totalno apologetsko sprejemajo njegovo »politično nekorektnost«, njegovo avtokratsko retoriko, njegov kult osebnosti in njegovo kršenje vseh pravil: le človek, ki je nad politiko in ki krši vsa pravila, lahko naredi red. Le človek, ki je nad politiko in ki krši vsa pravila, lahko izpolni pričakovanja svojega ljudstva, svojih privržencev, svojih vernikov. Le človek, ki je nad politiko in ki krši vsa pravila, lahko dela zanje. Le človek, ki je nad politiko in ki krši vsa pravila, jih lahko odpelje v raj. Demokracija, kongres, ustava in pravna država bi ga le ovirali. Če hoče narediti red, rešiti »probleme« in izpolniti njihova pričakovanja, potem mora ignorirati demokracijo in pravno državo, kongres in ustavo.

Janša počne natanko to: slovensko razklanost podžiga, da bi jo lahko čim učinkoviteje izkoriščal. Polarizacija je njegov kisik, njegovo gorivo.

Mar te logike ne vidimo tudi pri nas? Mar tako ne funkcionira tudi Janša? Njegovi volivci, privrženci in verniki ga tolerirajo in slavijo prav zato, ker ignorira, sabotira in krši demokracijo, ustavo in pravno državo, saj so prepričani, da to počne zaradi njih, da torej to počne zato, da bi lahko izpolnil njihova pričakovanja in obljube, ki jim jih je dal. Nič jih ne moti, da je nad demokracijo, ustavo in pravno državo – ko je nad demokracijo, ustavo in pravno državo, dela zanje, rešuje »probleme« in tlakuje pot v svetlo prihodnost, svobodo, resnično samostojnost, drugo republiko. Ko je nad demokracijo, ustavo in pravno državo, jih maščuje. Najraje ga imajo nad demokracijo, ustavo in pravno državo. Tam ga hočejo. Še tako lahko javkate in ječite in bučite in protestirate, da Janša ne spoštuje demokracije, ustave in pravne države, pa zaradi tega ne bo izgubil niti enega volilnega glasu. Njegovih privržencev ne bo nič odvrnilo od njega. Nič ne bo spodkopalo njihove vere vanj. Slovenija je Peta avenija. Janša lahko strelja, kolikor hoče. Trump tudi. Sondaže kažejo, da njegovi privrženci bolj zaupajo njemu kot pa svojcem in prijateljem. S tem, da je hotel izpeljati puč in ukrasti volitve, jih ne boste šokirali. Hej, če je hotel izpeljati puč in ukrasti volitve, toliko bolje!

Kult osebnosti ljudi res sili v norosti: Trump je utelešeni avtokrat, njegovi privrženci pa ga imajo za simbol svobode. In simbol demokracije. In simbol svobode govora. Kar velja tudi za Janšo – avtokrata, ki ga imajo njegovi privrženci za simbol svobode, demokracije in svobode govora. V tem ne vidijo nobene ironije, še manj protislovja, temveč znak svoje normalnosti.

Serijski kriminalec

Trump, idol populacije, ki trenutno orgazmira ob rasističnih, qAnonskih country megahitih Try That in a Small Town (via Jason Aldean) in Rich Men North of Richmond (via Oliver Anthony), še naprej povsem mirno strelja na Peti aveniji – in še vedno ne izgubi niti enega volilnega glasu. V resnici je ravno nasprotno: bolj ko strelja, višjo podporo ima. Proti njemu so vložene štiri obtožnice: prvič, zaradi kršitve zakonodaje o financiranju predvolilnih kampanj (afera Stormy Daniels), drugič, zaradi prisvojitve strogo zaupnih dokumentov, ki so jih našli v Mar-a-Lagu, tretjič, zaradi vpletenosti v pučistični napad na Kapitol 6. januarja 2021, in četrtič, zaradi poskusov, da bi spremenil volilni izid v Georgii, kjer je izgubil za 11.779 glasov in potem državnega sekretarja Georgie Brada Raffenspergerja telefonsko grozeče priganjal, naj mu »najde« 11.780 glasov, s katerimi bi premagal Joeja Bidna ter osvojil Georgio in njenih 16 elektorskih glasov (njegovi zarotniški podrepniki – od njegovega nekdanjega odvetnika Rudyja Giulianija do nekdanjega šefa njegovega kabineta Marka Meadowsa – so celo prepričali lažne elektorje, da so podpisali lažne elektorske certifikate, da je v Georgii, Arizoni, Michiganu, Novi Mehiki, Nevadi, Pensilvaniji in Wisconsinu zmagal Trump). A kljub temu drugi republikanski predsedniški kandidati v sondažah za njim zaostajajo za 40 odstotnih točk. Štirideset! Rona DeSantisa, svojega velikega tekmeca (»novega Trumpa«), je v sondažah ponižal. Deklasiral! Sondaže tudi kažejo, da v virtualni predsedniški bitki za Bidnom zaostaja le za eno samo odstotno točko. Eno! Kot je rekel pred časom: »Potrebujem le še eno obtožnico, pa bom dobil volitve!«

Njegovo ljudstvo se mu ni odpovedalo. Ker sodišča proti njemu vlagajo obtožnice, ker ga preganjajo, ga ima ljudstvo še raje – te obtožnice dokazujejo, da ima prav: proti njemu obstaja zarota! Trump je žrtev elit, sil kontinuitete, globoke države! Mar ni to logika Janše in njegovih privržencev? Janša je žrtev zarote, elit, sil kontinuitete – mar ni to refren? Ko so ga v aferi Patria obsodili na treh stopnjah, se mu njegovo ljudstvo ni odpovedalo. Ravno nasprotno: zdaj ga je imelo še raje. Če so ga obsodili, pomeni, da ima prav – res ga preganjajo. Res je žrtev zarote. Če so ga obsodili, pomeni, da je nedolžen. Z vsako obtožnico in vsako obsodbo mu podpora zraste. To, kar naj bi ga ubilo, ga naredi močnejšega. Vsaka obtožnica in vsaka obsodba ga še bolj emocionalno poveže z njegovim ljudstvom.

Nič drugače ni s Trumpom: vsaka obtožnica, vsaka ustavna obtožba in vsaka obsodba ga še bolj emocionalno poveže z njegovim ljudstvom – z njegovimi privrženci, volivci, feni, verniki. A v tem ni nič iracionalnega – tako delujejo emocije. Tako deluje populizem: Trump samega sebe – enako kot Janša – vedno prikazuje kot outsiderja, kot nekoga, ki je nad politiko, kot nekoga, ki je v mističnem, neposrednem odnosu z ljudstvom, s katerim se razumeta onstran tega, kar reče, in v katerega stoje in srepo bolšči, strmi, bulji. To nepremično, dobro naštudirano bolščanje (»the Stare«, mu pravijo Trumpovi svetovalci), ki ga pogosto uprizarja, zelo spominja na nemo, nepremično bolščanje, ki ga na seansah uprizarja »Zreči Braco«, hrvaški zdravilec. Ljudje se le za nekaj minut zazrejo v njegove pomirjajoče oči, v njegovo zdravilno, odrešilno zretje – in vsi problemi izginejo. V trenutku ozdravijo. Kot pravijo, so imeli občutek, da je njihovo telo med seanso preplavil »dež zlatih konfetov«. Prav res: ko se Trumpovi privrženci – nacionalisti, rasisti, neonacisti, antisemiti, homofobi, ksenofobi, islamofobi – zazrejo v Trumpovo zretje, imajo občutek, da jih je pozlatil.

Ne spreglejte Janševega zretja – tistega njegovega nemega, brezglasnega, nedolžnega bolščanja: kaj, jaz, a že spet – kaj sem pa zdaj naredil? Njegove privržence takoj oblije dež zlatih konfetov.

In seveda – tako kot emocije in populizem deluje tudi polarizacija, ki jo Trump nenehno podžiga, da bi jo lahko izkoriščal – da bi lahko na njej letel. Jasno, polarizacija je popolni multipraktik – zagotavlja mu varnost pred vsemi pregoni, obtožnicami in obsodbami. Vsi tisti, ki jih je neizbežna gravitacija polarizacije potegnila na njegovo stran (in jih s tem vnela, radikalizirala), se avtomatično prelevijo v njegove navijače, v starogrški zbor, ki mu evforično prikimava in vzklika. Nič čudnega, da Trump, ki mu štiri obtožnice očitajo 91 kaznivih dejanj, nenehno grozi s svojimi »zelo jeznimi privrženci«.

Janša počne natanko to: slovensko razklanost podžiga, da bi jo lahko čim učinkoviteje izkoriščal. Polarizacija je njegov kisik, njegovo gorivo. In tudi njega polarizacija, ki jo sam povzroča in ustvarja (to je res že kar stvaritev), varuje pred sodbami, obtožbami, pregoni in pozivi k odstopu. Slovenska razklanost ima tako močno gravitacijo, da tistemu, ki jo podžiga in pakira, zagotavlja fanatično, zelo lojalno vojsko.

Trump je v času soočenja republikanskih predsedniških kandidatov dajal intervju na platformi X, kjer ga je konspirološki gostitelj Tucker Carlson, nekdanji zvezdnik kanala Fox News, vprašal, ali se mu zdi, da se Amerika bliža državljanski vojni. Trump mu je kakopak prikimal. Nikoli še ni videl takšne »stopnje strasti« in takšne »stopnje sovraštva«, je rekel. Kot bi kanaliziral Janšo, ki je nedavno napovedoval državljansko vojno, medtem ko so njegovi privrženci na njegovi televiziji pozivali k oboroževanju in nasilju.

Tako deluje populizem: Trump samega sebe vedno prikazuje kot outsiderja, kot nekoga, ki je nad politiko, kot nekoga, ki je v mističnem, neposrednem odnosu z ljudstvom. Tako kot Janša.

Amerika je dobro oborožena – leta 2020 so Američani kupili več orožja kot kadarkoli prej. In potem se je prodaja le še povečevala. Povečevalo pa se je tudi število množičnih pokolov. Kot poroča The Southern Poverty Law Center, v Ameriki deluje 1225 ekstremističnih – rasističnih, nacionalističnih, skinovskih, neonacističnih, suverenističnih, konspiroloških, protivladnih, neokonfederacijskih, krščansko-identitetnih, antiimigrantskih, antisemitskih, neo-Völkish in antimuslimanskih – skupin, milic in organizacij. Večina jih verjame v teorije zarote (QAnon, velika zamenjava), ki jih kodirano podžiga tudi Trump. In vse, tako rekoč brez izjeme, so na Trumpovi strani, del njegove »vojske«.

Jih bo Trump odpeljal v državljansko vojno? Ni nujno. Bo pa z zibanjem ladje in ustvarjanjem vtisa, da je Amerika na robu državljanske vojne, poskrbel, da bodo njegovi privrženci – patriotski, paranoidni, prestrašeni – množično zdrveli na volitve. Trik, na katerega računa tudi Janša.

Trumpovi vojaki – člani Proud Boys in Oath Keepers, zavojevalci Kapitola, tisti, ki jih je 6. januarja 2021 pozival, »naj se borijo kot vrag«, in ki so poudarjali, da je ob zavzetju Kapitola državljanska vojna neizbežna – itak že sedijo, toda zaradi kaznivih dejanj, ki niso tako huda, kot jih obtožnice očitajo Trumpu. Ga bodo zaprli? Hitlerja so leta 1923 zaprli zaradi pivniškega puča – pa ga poglejte danes.